Jedro

Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se lahko izpodbija zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 65649/2013 z dne 26. 4. 2013 za glavnico v višini 62,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 4. 2013 dalje do plačila in za stroške izvršilnega postopka v znesku 41,00 EUR, v presežku za znesek 3,55 EUR pa je zaradi umika tožbe pravdni postopek ustavilo. Toženki je naložilo, da je dolžna tožnici povrniti 31,20 EUR stroškov pravdnega postopka.

2. Zoper sodbo vlaga laično pritožbo toženka. Navaja, da je znesek 66,13 EUR že poravnala 2. 9. 2015. Upokojenski paket je uporabljala njena hčerka, ki je ves čas plačevala naročnino in ob prehodu na konkurenčnega mobilnega operaterja tudi neupravičeni dolg glede M. v treh obrokih. Njen takratni paket ji je dovoljeval mesečno porabo M. v znesku 40,00 EUR in ne 80,00 EUR. Iz podjetja X so jo oškodovali in namerno zlorabili njen položaj za več kot 100,00 EUR. Ni znano, kaj naj bi terjatev v višini 66,13 EUR predstavljala. Napačen je tudi datum zapadlosti, saj je bila hčerka v letu 2013 že pri D. d.d. Zaprosila bo za brezplačno pravno pomoč in zahtevala izvedenca. Čakala je, da bo tožena stranka sporočila, da je dolgovani znesek poplačan.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se lahko izpodbija zgolj zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (458. člen ZPP). Toženka zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o poplačilu dolga 2. 9. 2015, o limitu mesečne porabe na M. in o dejanski uporabnici in plačnici telefonskih storitev. Hkrati pritožbeno sodišče še dodaja, da je podatek o poplačilu terjatve dne 2. 9. 2015 pritožbena novota, za katero toženka ne pojasni, zakaj z njo ni seznanila sodišča že tekom postopka na prvi stopnji, zato je tudi sicer ne bi bilo mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je v 11. točki sodbe izčrpno pojasnilo, zakaj je za plačilo legitimirana toženka kot naročnica storitev, ne glede na to, da je mobitel prepustila v uporabo svoji hčerki. Ker toženka na pojasnila tožeče stranke glede višine vtoževane terjatve ni odgovorila, je sodišče nadalje sledilo tožnici, da gre za še odprti del glavnice po računu št. 12011260563 z dne 31. 1. 2012, ki jo tožnica terja z obrestmi od 22. 4. 2013, ko je vložila izvršilni predlog. Ta datum torej ne predstavlja zapadlosti same terjatve po računu, temveč zapadlost terjatve ob vložitvi izvršilnega predloga, od vložitve katerega tečejo zakonske zamudne obresti.

6. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, niso pravno upoštevni, sodišče pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.