Jedro

Določba 2. odst. 24. čl. ZIZ, ki ureja prehod obveznosti na novega dolžnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, se nanaša zgolj na postopke za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in je ni mogoče razširiti na postopke za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v prvi točki izreka sklep o izvršbi z dne 20.10.2009 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik in navaja, da ugovorne navedbe dolžnika ne predstavljajo razlogov za ugovor po 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Prav tako je napačna obrazložitev sodišča, da je vložil dolžnik obrazložen ugovor, saj temu ni tako, saj v svojem ugovoru zgolj zatrjuje in dokazuje, da je prišlo do statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo z omejeno odgovornostjo, kar pa ne pomeni obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi, predvsem ob predpostavki, da mora pravo sodišče poznati po uradni dolžnosti in v zvezi s tem v skladu s 24. čl. ZIZ izvršbo dovoliti zoper družbo S. d.o.o., ki v predlogu ni naveden oziroma označen kot dolžnik. Upnik pojasnjuje, da iz vpogleda v poslovni register na spletni strani AJPES za samostojnega podjetnika Š. S. ni razvidno, da je pri njemu šlo za prenos podjetja na prevzemno družbo S. d.o.o., kot to izhaja iz rednega izpisa za to družbo. Ob upoštevanju določb 2. odst. 667.čl. ZGD in ostalih s prenosom preidejo na prevzemno kapitalsko družbo tako podjetje podjetnika posameznika kot tudi vse pravice in obveznosti podjetnika posameznika, torej tudi terjatev upnika v konkretnem primeru. Pri tem gre zgolj za statusno preoblikovanje, zato navajanja dolžnika o zgrešitvi pasivne legitimacije niso na mestu in so skrajno žaljiva. Upnik tako ob povedanem in predložitvi dokazil in upoštevanju 24. čl. ZIZ predlaga, da sodišče dovoli izvršbo zoper družbo S. d.o.o., saj je terjatev izkazano prenesena na njo, ki tako nastopa kot dolžnik. Nadalje upnik pojasnjuje, da je upnik vložil izvršbo tako zoper S. Š. kot fizično osebo kot samostojnega podjetnika. Pri tem pa dolžnik Š. S. kot fizična oseba ni podal nobene obrazložene in utemeljene navedbe, prav tako pa v svojo utemeljitev ni navedel nobenega dokaza, ki bi utemeljeval ugovorne navedbe, ki jih sploh ni. Zatorej v kolikor je sodišče že upoštevalo ugovorne navedbe glede neobstoja pasivne legitimacije prvo dolžnika, bi moralo upoštevati tudi, da drugo dolžnik ni podal ugovora, saj ni v svoj bran podal nobene ugovorne navedbe zoper izdani sklep o izvršbi, zavedujoč se svojega dolga do upnika, kateremu plačilu se vztrajno izmika.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 1. odstavka 61. čl. ZIZ tudi za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine velja določba 53. člena istega zakona, v skladu s katero mora biti ugovor dolžnika obrazložen. V smislu citiranih določb je ugovor dolžnika, s katerim izpodbija sklep o izvršbi v delu, s katerim mu je naloženo, da poravna terjatev, obrazložen, če dolžnik v njem navaja pravnorelevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. V primeru obrazloženosti ugovora izvršilno sodišče na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog oziroma se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Izvršilno sodišče torej ne ugotavlja resničnosti in materialnopravne utemeljenosti zatrjevanih dejstev v obrazloženem ugovoru, saj je to predmet pravdnega postopka, ampak presoja le obrazloženost ugovora dolžnika v smislu 1. odstavka 61. čl. ZIZ in v primeru zaključka o njegovi obrazloženosti ravna v skladu z 2. odst. 62. čl. ZIZ.

Dolžnik je ugovarjal, da v predmetnem izvršilnem postopku ni podana njegova pasivna legitimacija, saj je na podlagi spremembe družbene pogodbe z dne 21.5.2008 prišlo do statusnega preoblikovanja dolžnika, zoper katerega je upnik vložil predlog za izvršbo. Podjetje dolžnika M. S., Š. S. s.p. je bilo prenešeno na prevzemno družbo S. d.o.o., kar se je odrazilo v sklepu Okrožnega sodišča v Celju Srg 2008/21236 z dne 7.7.2008, ki ga je dolžnik ugovoru priložil. Dolžnik je v ugovoru tudi navedel, da v tem primeru ni mogoče uporabiti 4. odst. 24. čl. ZIZ, ki govori o prehodu obveznosti, saj je do spremembe dolžnika prišlo že pred vložitvijo izvršilnega predloga.

Pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo na podlagi 24. čl. ZIZ izvršbo dovoliti zoper družbo S. d.o.o., ki v predlogu za izvršbo ni navedena oziroma označena kot dolžnik, niso utemeljene. V predmetnem postopku gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Določba 2. odst. 24. čl. ZIZ, ki ureja prehod obveznosti na novega dolžnika že pred vložitvijo predloga za izvršbo, se nanaša zgolj na postopke za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in je ni mogoče razširiti na postopke za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Določba 4. odst. 24. čl. ZIZ pa se sicer nanaša na vse izvršilne postopke v vseh fazah, vendar ureja prehod obveznosti na novega dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo (sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 645/2007 z dne 28.2.2008). Glede na ugovorne navedbe, da je do spremembe dolžnika prišlo že pred vložitvijo izvršilnega predloga (ta je bil vložen dne 27.8.2009), kar izhaja tudi iz ugovoru priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Celju Srg 2008/21236 z dne 7.7.2008, prehoda obveznosti v predmetnem postopku ni mogoče ugotavljati na podlagi določbe 24. čl. ZIZ.

Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnikovi ugovorni razlogi predstavljajo pravnorelevantna dejstva v smislu obrazloženosti ugovora, na katerega je sodišče prve stopnje naslonilo izpodbijano odločitev, je pravilen. Po določbi 2. odst. 667. čl. Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) s prenosom podjetja podjetnika na prevzemno družbo preidejo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem kot univerzalni pravni naslednik. Glede na navedene določbe materialnega prava bi lahko po dolžniku ugovorno zatrjevana dejstva, ko ugovarja pasivno legitimacijo, v kolikor bi se izkazala za resnična, pripeljala do zavrnitve njegovega zahtevka v pravdi, zato je dolžnik zahtevi po obrazloženosti ugovora zadostil. Tudi v delu, kjer upnik zatrjuje, da je vložil izvršbo tako zoper S. Š. kot fizično osebo kot zoper njega kot samostojnega podjetnika, pri tem pa dolžnik Š. S. kot fizična oseba ni podal nobene obrazložene in utemeljene navedbe, pritožba ni utemeljena. Po določbi 6. odst. 3. čl. ZGD-1 je samostojni podjetnik posameznik lahko le fizična oseba, ki za obveznosti iz poslovanja odgovarja z vsem svojim premoženjem. Ker je samostojni podjetnik lahko le fizična oseba, sta prvi in drugi dolžnik ena in ista fizična oseba, zato v predmetnem postopku obstaja le en dolžnik (sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 562/2000).

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. v zvezi s I. odst. 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Glede na to, da pritožba upnika ni utemeljena, upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (5. odst. 38. čl. ZIZ).