Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V inšpekcijski odločbi, s katero je izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje, obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata in glede katerega uveljavljata odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer: ali je treba v primeru, ko ni izkazana pravica graditi inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje prekiniti, ni bistveno za odločitev v tej zadevi, kjer je inšpekcijski ukrep izrečen ker je objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja, brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč in ker ni izkazana niti pravica graditi. Poleg tega se odločbe Vrhovnega sodišča na katere se sklicujeta nanašajo na popolnoma drugačno dejansko in pravno podlago. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06122-2122/2005/20 z dne 15. 3. 2012. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) revidentoma kot inšpekcijskima zavezancema odredil ustavitev gradnje garaže in vrtne lope tam navedenih dimenzij na tam navedenem zemljišču (1. točka izreka); revidentoma naložil, da ta objekt odstranita v 30 dneh od vročitve odločbe in zemljišče vzpostavita v prejšnje stanje (2. točka izreka); ju opozoril, da bo začet postopek izvršbe po drugih osebah, če naložene obveznosti ne bosta sama izvršila (3. točka izreka); izrekel prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka); ugotovil, da posebni stroški niso nastali, da pritožba ne zadrži izvršitev odločbe in da je odločba takse prosta (5., 6. in 7. točka izreka). V upravnem postopku je ugotovljeno, da je objekt skupne tlorisne dimenzije 11 m x 4,7 m z dvokapno streho višine cca. 3,40 m, ki se stika s sosednjimi zemljišči, zgrajen brez gradbenega dovoljenja, da soglasje lastnikov sosednjih zemljišč ni bilo dano in da revidenta nista lastnika zemljišč na katerih objekt stoji, saj sta zemljišči v lasti tretjih oseb, da torej ni izkazana niti pravica graditi. Pritožbo revidentov zoper odločbo prvostopenjskega organa je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 0612-134/2012/2-045209 z dne 5. 9. 2012. S to odločbo je tožena stranka na pritožbo lastnika enega od zemljišč, na katerem objekt stoji, tudi odpravila 4. točko izreka prvostopenjske odločbe in jo nadomestila z novo 4. točko, v kateri je prepovedi iz 158. člena ZGO-1 določila tako, da ne posegajo v pravice lastnikov zemljišč.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi revidenta izpodbijata inšpekcijsko odločbo, s katero jima je naložena odstranitev nezakonito zgrajenega objekta. V tej odločbi njuna obveznost ni izražena v denarni vrednost, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Tega ne spremeni njuna navedba, da znaša vrednost spora 20.001,00 EUR. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah, kot npr. X Ips 354/2007, X Ips 237/2009, X Ips 169/2010, X Ips 503/2010, X Ips 89/2011, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011, X Ips 344/2011, X Ips 346/2011, X Ips 32/2012 in X Ips 134/2013. 7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidenta tudi uveljavljata, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 490/2007, X Ips 249/2010, X Ips 327/2010, X Ips 455/2010, X Ips 146/2011, X Ips 490/2011, X Ips 185/2012 in X Ips 42/2013) revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve oziroma niso bistvena za odločitev v konkretni zadevi.

9. Revidenta sta dovoljenost revizije po 2. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 utemeljila z navedbo: „iz obrazložitve, ki sledi v nadaljevanju te vloge, pa je razvidno tudi, da odločitev naslovnega sodišča odstopa od dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča, glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev v tej zadevi, obenem pa gre v tem primeru po vsebini zadeve tudi za pomembno pravno vprašanje, kar bo prikazano v nadaljnji obrazložitvi“. V nadaljevanju obrazložitve sta pomembno pravno vprašanje in odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča utemeljila samo z navedbo: „v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sodba I Up 88/2004 z dne 19. 5. 2005, sodba I Up 1272/2006 z dne 4. 12. 2008 in sklep II Ips 645/2009 z dne 17. 5. 2012) mora upravni organ v primeru, ko naleti na takšno vprašanje, ki je v določeni zadevi bistveno, torej vprašanje, ali investitor izkazuje pravico graditi na predmetnem zemljišču, prekiniti postopek do pravnomočne odločbe v drugem postopku“.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča, revidenta s temi navedbami uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije nista izkazala, saj vprašanja nista konkretizirala, takšno, kot ga razume Vrhovno sodišče, pa glede na vsebino te zadeve ne vpliva na odločitev.

11. V tem upravnem sporu izpodbijana inšpekcijska odločba, s katero je revidentoma naložena odstranitev nezakonite gradnje, namreč temelji na treh ugotovitvah, ki predstavljajo tudi ključne razloge za izrek inšpekcijskega ukrepa, in sicer: da je objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja; da se objekt stika s sosednjimi zemljišči, soglasje lastnikov teh zemljišč pa ni bilo dano, in da je objekt zgrajen na zemljišču v lasti tretjih oseb, da torej ni izkazana niti pravica graditi. Vprašanje, ki ga revidenta navajata in glede katerega uveljavljata odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, v tej zadevi ne bi vplivalo na odločitev, ki temelji še na dveh drugih razlogih, ki pa niti za revidenta nista sporna. Pa tudi sicer revidenta nista, kot je ustaljeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 269/2009, X Ips 301/2010, X Ips 155/2011, X Ips 125/2012, X Ips 290/2012, X Ips 4/2013) opravila primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in zatrjevanega odstopa nista utemeljila. Odločbe Vrhovnega sodišča, na katere se sklicujeta in jih prilagata, se nanašajo na drugačno dejansko in pravno podlago, kot v tem upravnem sporu izpodbijana odločba (odločba I Up 88/2004 na postopek denacionalizacije, odločba I Up 1272/2006 na postopek izdaje gradbenega dovoljenja, odločba II Ips 645/2009 na odgovornost države za delo upravnega organa).

12. Glede na navedeno revidenta uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.

13. Ker revidenta nista izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).