Jedro

Tožnik v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da je bil v času oddaje prošnje zaposlen, ampak je zatrjeval, da je le prejemnik denarne socialne pomoči. Ker je s tem navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, hkrati pa je odločil, da tožnik nadaljnjih 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim navedel, oziroma obkrožil, da je prejemnik denarne socialne pomoči in da prejema zgolj denarno socialno pomoč. Organ za brezplačno pravno pomoč je opravil poizvedbe po uradni dolžnosti in po vpogledu v podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotovil, da je tožnik od 22. 8. 2013 zaposlen za 10 urni delovni čas tedensko pri A.A. s.p. iz Zg. Polskave. Ker je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajal neresnične podatke, je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnik pa nadaljnjih 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnik v vloženi tožbi navaja, da drži, da je bil pred vložitvijo vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaposlen za 2 uri, oziroma 10 ur tedensko, vendar je dobil odpoved in je bil prijavljen do zadnjega dne v mesecu samo zaradi pogodbe. On je sicer zahteval, da ga delodajalec odjavi takoj, vendar pa je ta dejal, da to ni mogoče. Dejansko je torej bil brez zaposlitve. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tako finančni – subjektivni pogoj kot objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predmetnega spisa, je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženi na predpisanem obrazcu, označil, da je zgolj prejemnik denarne socialne pomoči, organ za brezplačno pravno pomoč pa je, ko je z namenom ugotovitve tožnikovega premoženjskega stanja opravil uradne poizvedbe pri Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije, ugotovil, da je tožnik od 22. 8. 2013 zaposlen za 10-urni tedenski delovni čas pri A.A. s.p. Tožnik navedeno priznava, zatrjuje le, da bi naj delovno razmerje prenehalo s pretekom meseca septembra 2013. Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi njegove pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnik ni navedel, da je v času oddaje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaposlen, ampak je zatrjeval, da je le prejemnik denarne socialne pomoči, je s tem navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil. Po tem določilu prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnik tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešen. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah, to izjavo pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.