Jedro

Zgolj izpolnitev zakonskega dejanskega stanu iz 1. odstavka 241. člena ZGD vodi do zaključka, da delnice, pridobljene na podlagi pravnega posla, financiranega s strani ciljne družbe, niso lastne delnice.

Zakonsko materijo, ki je urejena v 1. odstavku 241. člena ZGD, je treba ločiti od materije, urejene v 244. členu ZGD.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka trdi, da so sklepi, ki jih je tožena stranka sprejela na skupščini 22. 6. 2004 in so zapisani v notarskem zapisniku notarja M. K., SV 1192/04 z dne 21. 5. 2004, in vsi sklepi, sprejeti na skupščini 21. 6. 2005 in so zapisani v notarskem zapisniku istega notarja SV 1086/05 z dne 21. 6. 2005, nični, po 3. in 4. alineji 359. člena takrat veljavnega ZGD. Nični so zato, ker so bili izglasovani z lastnimi delnicami. To pa je nezdružljivo z bistvom delniške družbe, pa tudi v nasprotju z moralo ali javnim redom. Lastne delnice so bile namreč deležne dobička. Skupščinske sklepe je izglasoval delničar O. d.o.o. Delnice, katerih imetnik je O. d.o.o., pa se štejejo za lastne delnice tožene stranke zato, ker so bile kupljene s finančno podporo tožene stranke na podlagi personalne povezave vseh sodelujočih pri nakupu. Poleg tega je O. d.o.o. od tožene stranke odvisna družba. Ti sklepi so tudi izpodbojni po 2. točki 1. odstavka 346. člena takrat veljavnega ZGD.

2. Tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku z navedbo, da kredita ni dobila pri toženi stranki, pač pa pri A .Banki. Poleg tega je tožena stranka odvisna od O. d.o.o. in ne obratno. Med sodelujočimi pri pridobivanju delnic ni nobene take povezave, ki bi kazala na odvisnost O. d.o.o. od tožene stranke.

Odločitev sodišča prve stopnje

3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da so vsi zgoraj navedeni skupščinski sklepi nični (I. točka izreka), pa tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da se razveljavijo posamezni sklepi skupščine z dne 21. 6. 2005 in sicer pod točko drugič a) in b), pod točko tretjič in pod točko petič (II. točka izreka). Hkrati je tožeči stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke v znesku 3.003,82 EUR s pripadki (III. točka izreka).

Obrazložitev izpodbijane sodbe

4. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da delnice, pridobljene s fiktivnimi posli, niso lastne delnice. Določilo 1. odstavka 241. takrat veljavnega člena ZGD po presoji sodišča prve stopnje sankcionira le obligacijsko pravni posel ekonomske podpore pridobivanja delnic, ne pa samega prenosa delnic. Skladno z določilom 244. člena ZGD bi bile delnice O. d.o.o. lastne delnice le v primeru, (1) če bi jih O. d.o.o. pridobila za toženo stranko in (2) če bi bila O. d.o.o. od tožene stranke odvisna družba po 462. členu ZGD. Tožeča stranka pa ni zatrjevala dogovora, da je O. d.o.o. delnice pridobivala za toženo stranko, poleg tega pa sta B. Z. in tožnik (oba sta družbenika O. d.o.o.) v pravdi V Pg 204/2008 izpovedala, da je O. d.o.o. kupoval delnice z namenom pridobiti večinski delež v toženi stranki. Da O. d.o.o. ni odvisna družba od tožene stranke, izhaja iz dejstva, da je O. d.o.o. lastnik večinskega deleža delnic tožene stranke in ne obratno. Ker ni enak personalni substrat poslovodstev tožene stranke in O. d.o.o., tudi ni izkazana ekonomska odvisnost O. d.o.o. od tožene stranke. Zavarovanje ekonomske podpore pridobivanja delnic pa ni posel, ki bi imel za posledico odvisnost ene družbe od druge.

Pritožba

5. Proti tej sodbi se je tretji tožnik pravočasno pritožil. Uveljavljal je „vse pritožbene razloge“ po 1. odstavku 338. člena ZPP in predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ter povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

6. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožba ni utemeljena.

K zavrnitvi pritožbe

8. Pritožbeno stališče, da družba O. d.o.o. iz pridobljenih delnic ne bi smela uresničevati glasovalnih pravic, ker je pravni posel pridobitve delnic tožene stranke zaradi ekonomske podpore tožene stranke ničen ali izpodbojen, v zakonu nima opore. Po določilu 1. odstavka 241. člena ZGD so fiktivni posli prepovedani. Obligacijsko pravni posel – npr. posojilo, je zaradi nasprotovanja določilom ZGD ničen in iz njega ne izvirajo nikakršne pravno veljavne pravice ali obveznosti. Vendar pa je posojilo treba ločiti od prenosa delnic (tako zavezovalnega kot razpolagalnega posla), kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje. Zakonsko materijo, ki je urejena v 1. odstavku 241. člena ZGD, je torej treba ločiti od materije, urejene v 244. členu ZGD „pridobivanje lastnih delnic preko tretjih oseb“. Po tem določilu so lastne delnice (1) tiste delnice, ki jih nekdo pridobiva v lastnem imenu, vendar na račun družbe, ali (2) če delnice družbe pridobiva od nje odvisna družba ali (3) družba, v kateri ima družba večinski delež in če jih pridobiva (4) tretja oseba, če posluje v lastnem imenu, vendar na račun odvisne družbe ali družbe, v kateri ima družba večinski delež. Le v tem primeru gre za lastne delnice. Glede na navedeno zgolj izpolnitev zakonskega dejanskega stanu iz 1. odstavka 241. člena vodi do zaključka, da delnice, pridobljene na podlagi pravnega posla, financiranega s strani ciljne družbe, niso lastne delnice.

9. Kljub temu, da pritožnik ni izpodbijal odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, (1) da iz izpovedi dveh družbenikov O. d.o.o. v pravdi V Pg 204/2008 izhaja, da je O. d.o.o. delnice tožene stranke kupoval z namenom pridobitve večinskega deleža v toženi stranki, (2) da personalni substrat tožene stranke in O. d.o.o. ni enak ter (3) da je O. d.o.o. lastnik večinskega deleža delnic tožene stranke in ne obratno, v pritožbi vztraja pri svojem stališču, da so delnice, pridobljene s fiktivnimi posli, lastne delnice. Pri tem se sklicuje na stališče odločbe VSL I Cpg 1008/07 po katerem gre za lastne delnice tudi takrat, kadar družba zagotovi posojilo za pridobitev delnic družbe. Vendar pa pritožnik s sklicevanjem na sklep VSL I Cpg 1008/07 ne more uspeti. S tem sklepom je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 44/06 in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Nova pravda se je vodila pod opr. št. V Pg 204/2008 Sodba, izdana v tej zadevi pa je bila potrjena s sodbo VSL I Cpg 1126/2009, v kateri je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo enako stališče, kot je razvidno iz 8. točke te obrazložitve.

10. Pritožnik meni, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali ni morda sporen način pridobitve delnic, saj je O. d.o.o. pridobivala delnice brez vednosti drugih delničarjev. Neenakopravnost delničarjev v smislu 219. člena ZGD pritožnik vidi v tem, da delnice, ki jih je kupila O. d.o.o., nikoli niso bile ponujene ostalim delničarjem, ki so prav tako želeli pridobiti in povečati svoj kontrolni delež v toženi stranki. Uprava bi morala tudi druge delničarje obvestiti o ponudbi delnic tožene stranke, pa tega ni storila.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla, da so tiste pogodbe sklenjene v nasprotju z 219. členom ZGD, na podlagi katerih je družba O. d.o.o. zaradi medsebojne povezanosti fizičnih in pravnih oseb pridobila kredit, kar ji je brez kakršnih koli razlogov zagotovilo privilegiran položaj glede na druge delničarje. Ob tem je citirala pogodbo o kratkoročnem kreditu z dne 20. 6. 2003, rekoč da je bilo po 6. členu – točka 10.4. posojilo zavarovano z zastavo nepremičnine (stavba hotela S.) in poroštvom Hotela S. in hoteli B., ki je od družbe Hoteli S. odvisna družba. Ni pa navedla, da so ostali delničarji prav tako želeli povečati kontrolo v toženi stranki, pa jih uprava ni obvestila o možnosti nakupa delnic. Zato so v 10. točki omenjene pritožbene navedbe nedovoljena pritožbena novota. Skladno z določilom 1. odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni moglo navesti do prvega naroka za glavno obravnavo, česa takega pa v pritožbi ne navaja.

12. S splošnimi pritožbenimi navedbami, kot npr. (1) da je sodišče prve stopnje preveč ozko presojalo zgolj pravno vprašanje ali gre v konkretnem primeru za lastne delnice ter (2) da je enostavno zaključilo, da ne gre za nične sklepe, kljub številnim dejstvom, ki so bila sodišču tekom postopka predstavljena, (3) da „je potrebno primer obravnavati precej bolj široko“ in predvsem „ali ravnanje tožene stranke res niso bila problematična z vidika bistva delniške družbe, ki temelji na enakopravnosti in sodelovanju vseh delničarjev“, (4) da „je sodišče prve stopnje preveč na „lahko“ zaključilo primer v škodo pritožnika z obširno dokumentacijo, ki se nanaša le na lastne delnice“ in (5) da „je ravnanje uprave tožene stranke v nasprotju tudi z bistvom delniške družbe, saj v oziru prodaje delnic ne sme prihajati do oškodovanj nekaterih delničarjev, prav tako pa morajo biti v enakopravnem položaju in imeti enake možnosti“ se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, ker so presplošna. Nanje namreč ne more konkretno odgovoriti.

13. Iz zgornje obrazložitve sledi, da je pritožba neutemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. odstavek 350. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.