14. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 669/2001 z dne 24. 10. 2002 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1433/2000 z dne 12. 7. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. IV P 202/99 z dne 11. 4. 2000 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je trikrat odločalo o tožbenem zahtevku ustavnega pritožnika, s katerim je na podlagi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 - SZ) kot bivši imetnik stanovanjske pravice uveljavljal odkup stanovanja. Dvakrat je zahtevku ugodilo, tretjič je zahtevek zavrnilo. Višje sodišče je z izpodbijano sodbo njegovo pritožbo zavrnilo. Revizija ustavnega pritožnika, vložena dne 9. 10. 2001, je bila zavržena.

2.Pritožnik zatrjuje, da so mu bile z izpodbijanimi sodnimi odločbami, zlasti z odločitvijo Vrhovnega sodišča, kršene pravice iz drugega odstavka 14., 22., 25., 67. in 78. člena Ustave. Zatrjuje, da Vrhovno sodišče ne bi smelo zavreči revizije zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta, saj je do ponovnega odločanja o tožbenem zahtevku na prvi stopnji prišlo zaradi razveljavitve predhodne sodbe, ki jo je pritožbeno sodišče razveljavilo dne 16. 6. 1999 (sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 63/98). To je še v času, ko je veljal Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77), ki je glede na vrednost spornega predmeta dovoljeval revizijo. Navaja, da bi sodišča morala vedno, kadar je bila sodba razveljavljena pred uveljavitvijo novega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP), v nadaljnjem postopku uporabljati določbe ZPP77, vključno z določbami o reviziji.

B.

3.Predmet izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča je le procesna odločitev o dopustnosti revizije, zato se mora tudi preizkus ustavne pritožbe zoper ta sklep omejiti le na ta vidik.

4.Ustavno sodišče je že zavrnilo očitke, da je ZPP, ki je pogoje za dopustnost revizije postrožil in določil, da se novi zakon po prehodni določbi prvega odstavka 498. člena ZPP uporablja tudi v postopkih, ki so se začeli še pred njegovo uveljavitvijo, če je bila prvostopenjska sodba izdana po njegovi uveljavitvi, v neskladju z Ustavo (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02 in OdlUS XI, 166). Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje je bila izdana dne 11. 4. 2000, ZPP pa je začel veljati 14. 7. 1999, zato odločitev Vrhovnega sodišča ne more biti ustavnosodno sporna. Okoliščina, da je bila predhodna sodba sodišča prve stopnje razveljavljena še pred uveljavitvijo ZPP, za odločanje o tej ustavni pritožbi ni pomembna. Z odločitvijo Vrhovnega sodišča torej niso bile kršene človekove pravice, kot to zatrjuje pritožnik, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

5.Ustavna pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, ker je prepozna. V skladu s prvim odstavkom 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo treba vložiti v roku 60 dni od vročitve izpodbijanega akta. Pritožnik izpodbija to sodbo v okviru ustavne pritožbe, vložene dne 6. 1. 2003, revizijo zoper isto sodbo pa je vložil dne 9. 10. 2001. Z vložitvijo nedovoljene revizije si pritožnik roka iz prvega odstavka 52. člena ZUstS ni varoval. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 50. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger