Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj dalje je tožeča stranka upravičena do dodatka za dvojezičnost, glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena in drugega odstavka 28. člena tega zakona.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj dalje je tožeča stranka upravičena do dodatka za dvojezičnost, glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena in drugega odstavka 28. člena tega zakona.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in naložilo toženi stranki, da tožeči stranki izplača iz naslova dodatka za dvojezičnost v višini 12% za čas od avgusta 2008 do decembra 2009 pripadajoče zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 16. v mesecu za pretekli mesec do plačila. Zavzelo je stališče, da je tožeča stranka za obdobje od 1. 8. 2008, to je od veljavnosti novega plačnega sistema v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) upravičena do zakonito določene plače (tretji in peti odstavek 3. člena ZSPJS). Pravica do dodatka na dvojezičnost ji pripada na podlagi pete alineje prvega odstavka 23. člena ZSPJS in drugega odstavka 28. člena ZSPJS. Zahteva iz 3.a člena ZSPJS pomeni samo procesno predpostavko za vložitev tožbe (ki je izpolnjena) in ne pomeni, da do plačila dodatka za čas pred vložitvijo zahteve tožeča stranka ni upravičena.

2. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožena stranka navaja, da je v enakem sporu Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 99/2011 že dopustilo revizijo. Meni, da je tudi v tem sporu pomembno pravno vprašanje razlaga 23. in 28. člena ZSPJS v povezavi s četrtim odstavkom 3.a členom ZSPJS in sicer, ali pripada tožeči stranki dodatek za dvojezičnost od 1. 8. 2008 dalje (uveljavitev plačnega sistema po ZSPJS) ali pa je plačilo dodatka odvisno od tega, kdaj ga je tožeča stranka v skladu s četrtim odstavkom 3.a člena ZSPJS pri toženi stranki zahtevala. Predlog utemeljuje s tem, da zahteva za izplačilo dodatka za dvojezičnost ne predstavlja čiste denarne terjatve, saj mora delodajalec o pravici do dodatka odločiti (ugotoviti, ali delavec izpolnjuje pogoje). Gre za bistveno razločevanje med priznanjem dodatka za dvojezičnost in izplačilom že priznanega dodatka. Stališče sodišča druge stopnje, da pravica do dodatka javnemu uslužbencu pripada že na podlagi zakona vse od 1. 8. 2008, je po oceni predlagatelja zmotno.

3. Predlog je utemeljen glede vprašanja, od kdaj dalje je tožeča stranka upravičena do dodatka za dvojezičnost, glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena ZSPJS v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena ZSPJS in drugega odstavka 28. člena ZSPJS.

4. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Predlog za dopustitev revizije izpolnjuje citirane pogoje. Pravno vprašanje, o katerem vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer od kdaj dalje je javni uslužbenec upravičen do dodatka za dvojezičnost, glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena ZSPJS v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena ZSPJS in drugega odstavka 28. člena ZSPJS, je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP revizijo v tem obsegu dopustilo.