Jedro

Delavec je po predhodno odobrenem bolniškem staležu neupravičeno odsoten z dela šele od prejema obvestila o zaključku bolniškega staleža, četudi mu je bil bolniški stalež zaključen za nazaj.

Izrek

Revizija se v zvezi s točko 3. izreka sodbe sodišča prve stopnje zavrže, v ostalem pa se zavrne.

Tožnik sam krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 30.3.1998 in 22.5.1998 o prenehanju delovnega razmerja tožniku, mu priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja vse od 11.3.1998 dalje in toženi stranki naložilo, da pozove tožnika na delo ter mu iz naslova regresa za letni dopust za leto 1998 izplača 102.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in mu povrne stroške postopka. Ugotovilo je, da do 30.3.1998 tožnik ni bil neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišče druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodb nižjih sodišč ter zavrnitev tožnikovega zahtevka.

Navaja, da bi moralo sodišče glede upravičenosti tožnikove odsotnosti z dela upoštevati mnenje zdravniške komisije I. in II. stopnje z dne 26.3.1998 in z dne 22.4.1998, iz katerih izhaja, da je bil tožnikov bolniški stalež zaključen z 10.3.1998 in da je bil odtlej dalje neupravičeno odsoten z dela več kot pet delovnih dni.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 12/03) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožniku, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru je navajal, da je sodišče utemeljeno ugotovilo, da ni mogel biti neupravičeno odsoten z dela, preden mu ni bilo vročeno mnenje zdravniške komisije I. stopnje, ki je bilo izdano 26.3.1998 in ga tožnik ni mogel prejeti pred 27.3.1998. Revizija v zvezi z odločitvijo o denarnem znesku 102.000 SIT v 3. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

Ker je sodišče z izpodbijano sodbo v okviru 3. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje odločilo o premoženjski pravici, katere vrednost ne dosega meje za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je sodišče v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v okviru v reviziji uveljavljanih revizijskih razlogov, pri čemer jo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava preizkusi tudi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP).

Za odločitev v tem sporu je bistvena ugotovitev sodišča, da tožnik o mnenju zdravniške komisije z dne 26.3.1998, s katerim mu je bil bolniški stalež sicer zaključen z 10.3.1998, ni mogel biti seznanjen pred 27.3.1998. Od 27.3.1998 do 30.3. oziroma 31.3.1998, ko se je javil pri toženi stranki, pa ni bil neupravičeno odsoten z dela pet delovnih dni, ker sta bili vmes tudi sobota in nedelja, ko se pri toženi stranki ne dela.

Na te ugotovitve je revizijsko sodišče vezano, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Glede na gornje dejanske ugotovitve je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da tožnik pred 27.3.1998 ni bil neupravičeno odsoten z dela in se je pri tem sklicevalo na določbo drugega odstavka 238. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 3/98), po kateri se mora zavarovanec, ki ni navzoč na seji zdravniške komisije, ravnati v skladu z mnenjem komisije od dneva prejema mnenja dalje. Logična posledica takšne določbe je, da je bil tožnik vse do prejema mnenja zdravniške komisije z dne 26.3.1998 upravičeno odsoten z dela zaradi predhodno odobrenega bolniškega staleža, čeprav mu je bil na podlagi tega mnenja potem bolniški stalež zaključen za nazaj z 10.3.1998. Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da razlogi za prenehanje delovnega razmerja v smislu 6. točke 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur.l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) niso bili podani, saj tožnik po prejemu mnenja zdravniške komisije v času od 27. do 30.3.1998 ni bil pet dni neupravičeno odsoten z dela.

Taka odločitev ni v nasprotju s stališči, ki jih je sodišče sprejelo v zadevi, opr. št. VIII Ips 19/97 glede vsebine in značaja mnenja zdravniške komisije, na katero se v reviziji sklicuje tožena stranka. Neupravičenost odsotnosti z dela tožnika v tem primeru ni bila odvisna od vsebine mnenja zdravniške komisije, temveč predvsem od tega, kdaj je bil s tem mnenjem seznanjen oziroma, kdaj je to mnenje prejel. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče revizijo zavrnilo v delu, ki se ne nanaša na denarni zahtevek (370. člen ZPP).

Ker tožnik z odgovorom na revizijo ni bistveno prispeval k pojasnitvi zadeve, sam krije svoje revizijske stroške (prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).