Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjeval pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pa ni ovira, da lahko sedaj, ko je bila zoper njega preiskava uvedena, ponovno zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi, ki se pri Okrožnem sodišču v Kopru vodi pod opr. št. Kpd 16741/2017. Pojasnila je, da je na podlagi podatkov v prošnji ter spisa opr. št. Kpd 16741/2017 ugotovila, da je bil tožnik dne 15. 4. 2017 priveden k dežurnem preiskovalnemu sodniku in da je bil zoper njega odrejen pripor, da pa sklep o uvedbi preiskave zaenkrat še ni bil izdan. Ker se brezplačna pravna pomoč lahko odobri le za zadeve, ki so predmet sodnega postopka, kazenski postopek pa se kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi, oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice, tožniku brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti.
2. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovni postopek, ta pa naj mu tudi povrne stroške postopka. Tožnik v tožbi uvodoma navaja, da so bila zoper njega opravljena nujna preiskovalna dejanja v smeri suma storitve kaznivih dejanj po 186. členu in po 191. členu, vse Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Tožnik je bil v zvezi s tem zaslišan, nato pa je bil zoper njega odrejen pripor, dne 19. 4. 2017 pa uvedena preiskava. V postopku preiskave so bila doslej opravljena zaslišanja prič in oškodovanke. Zoper sklep o odreditvi pripora, sklep o podaljšanju pripora in sklep o uvedbi preiskave je vložil ustrezna pravna sredstva.
3. Tožena stranka pred svojo odločitvijo subjektivnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni presojala, pri presoji objektivnega kriterija pa napačno ugotovila dejansko stanje, napačno uporabila materialno pravo ter kršila tožnikove ustavno zavarovane pravice. Napačno je namreč stališče tožene stranke, da tožnik v predkazenskem postopku nima pravice do obrambe in da s tem ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Obdolženec namreč že v tej fazi postopka poda svoj zagovor, na katerega se lahko kasneje opre sodna odločba. Prav zato mu morajo biti že v tej fazi postopka zagotovljene vse procesne pravice, vključno s pravico do zagovornika. V kazenskem postopku je treba zahtevo prosilca zato ocenjevati s ciljem zagotovitve poštenega postopka. Tudi Vrhovno sodišče je pri presojanju dodelitve brezplačne pravne pomoči obdolženim v kazenskih postopkih opredelilo, da mora sodišče zakonske določbe razlagati v skladu z Ustavo ter v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki urejajo človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče RS je v svojih odločitvah poudarilo, da je pravica do obrambe z zagovornikom ena temeljnih ustavnih pravic. Vse to pomeni, da je pravica do brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih posebej varovana in zato dodelitev te pomoči v postopkih. ki se vodijo zaradi kaznivih dejanj, za katera se lahko izreče zaporna kazen, ne more biti očitno nerazumna.
4. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.
K točki I izreka:
5. Tožba ni utemeljena, vendar iz smiselno drugačnih razlogov, kot jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja tožena stranka (3. alineja drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
6. Tožnik gradi tožbo na tožbenem ugovoru, da odločitev tožene stranke krši njegovo ustavno zavarovano pravico do zagovornika v kazenskem postopku, ki se vodi zoper njega zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drugimi, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami po 186. členu KZ-1 in zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po 191. členu KZ-1. Za obe kaznivi dejanji se namreč lahko izreče kazen zapora, tožniku pa je bil tudi odrejen pripor.
7. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva (1. člen ZBPP). Po določbi 3. člena ZBPP se z zakonom lahko brezplačna pravna pomoč uredi tudi drugače, kot je urejena s tem zakonom, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno. V takih primerih se brezplačna pravna pomoč uveljavlja po posebnem zakonu. Z vidika ureditve brezplačne pravne pomoči pomeni tako posebno ureditev določba drugega odstavka 70. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Ta zagotavlja obvezno obrambo obdolženca v postopku po 204.a členu ZKP (sodno pridržanje) in ves čas dokler traja zoper njega odrejeni pripor. Če si obdolženec v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam, mu ga predsednik sodišča postavi po uradni dolžnosti. Na podlagi opisane zakonske določbe sodišče meni, da nastopi specialna ureditev brezplačne pravne pomoči po ZKP le v primerih obveznega zastopanja, če si obdolženec zagovornika ne izbere sam (tako Vrhovno sodišče RS, sodba opr. št. X Ips 251/2015 z dne 25. 11. 2015).
8. V obravnavanem primeru je bil tožnik dne 15. 4. 2017 priveden k preiskovalni sodnici po tem, ko mu je bila odvzeta prostost. Sodnica je tožnika, preden ga je zaslišala kot osumljenca, med drugim seznanila tudi, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga lahko izbere izmed odvetnikov, da pa mora to storiti v 24. urah od ure, ko je bil o tem poučen, ker je obramba obvezna. Poučila ga je tudi, da mu bo, če si zagovornika ne bo najel sam ali če si zagovornika ne bo vzel, ta postavljen po uradni dolžnosti. Po tako prejetem pravnem pouku je tožnik izjavil, da je kot svojo zagovornico po pooblastilu izbral odvetnico ..., ki je bila navzoča ob zaslišanju. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je po tožnikovem zaslišanju okrožna državna tožilka sodišču predlagala, naj zoper tožnika odredi pripor ter zoper njega zahtevala uvedbo preiskave, na kar sta tožnik in zagovornica odgovorila. Razpravljajoča preiskovalna sodnica je še istega dne tožniku odredila pripor, odločitev pa je s sklepom z dne 17. 4. 2017 potrdil Senat Okrožnega sodišča v Kopru. Tožnik je nato dne 18. 4. 2017 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer za "pravno svetovanje, sestavljanje vlog in zastopanje v kazenski zadevi I Kpd 16741/2017". Istega dne je tožena stranka izdala sedaj izpodbijano odločbo, naslednjega dne, torej dne 19. 4. 2017 pa je bil izdan sklep o uvedbi preiskave zoper tožnika.
9. Sodišče ugotavlja, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena (drugi odstavek 11. člena ZBPP). V obravnavanem primeru to pomeni, da se vprašanje ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, presoja glede na dan 18. 4. 2017, torej, ko je njegova zagovornica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pred tem dnem je dežurna preiskovalna sodnica zaslišala tožnika kot osumljenca, odredila sodno pridržanje in nato pripor, nakar je okrožna državna tožilka predlagala uvedbo preiskave zoper tožnika, ta, oziroma njegova zagovornica pa sta na ta predlog tudi odgovorila. Ta dejanja, oziroma stroški, ki so nastali v zvezi s temi dejanji, skladno z drugim odstavkom 11. člena ZBPP ne morejo biti zajeti v brezplačno pravno pomoč. Opisane ugotovitve obenem pomenijo, da je bil s trenutkom, ko je bil zoper tožnika odrejen pripor in je bila predlagana uvedba preiskave, na kar je tožnik tudi odgovoril, zaključen postopek posameznih preiskovalnih dejanj. Res je sicer, da je tožnikovo prošnjo treba razumeti, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku, vendar pa v trenutku, ko je bila prošnja vložena in je bilo o njej odločeno, odločitev o tem ali bo preiskava zoper njega sploh uvedena ali ne, še ni bila sprejeta. Tožena stranka je svojo odločitev sprejela na podlagi podatkov, oziroma dejanskega stanja, kot je veljajo v trenutku odločanja, torej na dan 18. 4. 2017 in po mnenju sodišča je bila ta odločitev po vsebini utemeljena. Sodišče namreč presoja pravilnost odločitve glede na stanje zadeve v trenutku, ko je bila ta odločitev sprejeta, ne pa glede na nadaljnji potek postopka, kot je to opisano v tožbi.
10. Sodišče ugotavlja, da so bili šele s tem, ko je bil zoper tožnika uveden postopek preiskave, izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (kolikor bi bili za to kumulativno izpolnjeni tudi ostali zakonski pogoji). Ker pa je bila preiskava zoper tožnika uvedena šele dan po tem, ko je tožena stranka že sprejela izpodbijano odločitev, to je dne 19. 4. 2017, to na pravilnost njene odločitve, da tožniku ne dodeli brezplačne pravne pomoči, ne more vplivati. Kot že rečeno, je lahko tožena stranka odločitev sprejela le na podlagi stanja zadeve, kot je bilo na dan 18. 4. 2017. S tem dnem pa je bil postopek kazenskih preiskovalnih dejanj zaključen; vsa ta dejanja so bila opravljena prej, preden je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zato stroški teh dejanj ne morejo biti zajeti v zahtevano brezplačno pravno pomoč; to ali bo preiskava uvedena ali ne, pa je bila v času odločanja zgolj negotova možnost, ki pa ni mogla biti podlaga za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik torej v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjeval pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pa ni ovira, da lahko sedaj, ko je bila zoper njega preiskava uvedena, ponovno zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 11. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena v zvezi s 3. alinejo drugega odstavka istega člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.
K točki II izreka:
12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.