Jedro

Tožnica je z zavračanjem oprave zdravniških pregledov, na kateri je bila napotena s strani delodajalca, kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato ji je tožena stranka na podlagi tretje alineje prvega odstavka 88. člena ZDR utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijan del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev, da je redna odpoved iz krivdnih razlogov pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 12. 2008 nezakonita; da se pogodba o zaposlitvi, sklenjena dne 31. 12. 2008 razveže z dnem 12. 9. 2013 ali z datumom zadnjega naroka; da je tožena stranka dolžna tožnici vpisati delovno dobo v delovno knjižico od 18. 11. 2012 do dneva prekinitve zaposlitve po odločbi sodišča, v roku 8 dni; da je tožena stranka dolžna za tožnico obračunati zneske zapadlih plač v bruto zneskih, od navedenih zneskov odvesti prispevke in davke in neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi izplačati tožnici; da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati znesek zapadlega regresa za letni dopust v bruto znesku 950,00 EUR in božičnice v znesku 250,00 EUR ter od navedenih zneskov odvesti davek in neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2013 za regres in od 18. 12. 2012 za božičnico, izplačati tožnici; da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati znesek 35.836,56 EUR bruto kot odškodnino po 118. členu ZDR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi; da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 453,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožena stranka ni v skladu z 286. členom ZPP pravočasno na prvem naroku predložila v tožbi zahtevanega odločilnega dokaza akta o sistemizaciji in organizaciji z poimensko zasedenostjo zaposlenih ter je na zahtevo sodišče dostavila komaj 12. 3. 2013, zato tožnica uveljavlja prekluzijo, saj se je sodišče nezakonito oprlo na ta dokaz, da je delovno mesto sistemizirano. Tožena stranka na prvem naroku, kot tudi na naslednjih dveh ni ponudila relevantnih dokazov o osebnih vročitvah vabila na zagovor, redne odpovedi iz krivdnih razlogov, vročitev napotnic za preventivne zdravniške preglede, saj na vročilnicah ni podpisa tožnice, ki bi potrdil osebni prevzem. Tožnica zatrjuje, da njeno delovno mesto ni zasedeno že od 14. 1. 2011, obstaja le na papirju, je ukinjeno in v nasprotju z odločilnimi dejstvi v sodbi, da so za njene naloge zaposlene druge delavke. Tožnica je imela od 14. 1. 2011 odredbo o čakanju na delo na domu ali bolniški stalež do konca zaposlitve do dne 18. 11. 2012. Iz teh razlogov izhaja, da je posledično vsak zdravniški pregled, ki mora biti v skladu z 2. členom Pravilnika o preventivnih pregledih, za konkretno delovno mesto, po tem datumu neutemeljen, ker je delovno mesto sistemski analitik SAP ukinjeno, redna krivdna odpoved pa nedopustna in nezakonita. Delovno mesto tožnice trenutno še vedno ni zasedeno. Tožnica se pritožuje, da je predsednik senata odločal nezakonito in zaradi bistvenih kršitev postopka sodišče med postopkom ni uporabilo določbe ZPP ali jih je uporabilo nepravilno in se sklicuje na kršitve iz točke 2., 6., 8., 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Nadalje se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja ni izvedlo dokazov, ki jih je tožnica zatrjevala in predlagala in jih sodišče ni ugotavljalo. Sodišče je neopravičeno in nezakonito (brez soglasja tožnice) opustilo zaslišanje ene od ključnih prič A.A., ki je vodila postopek odpovedi in je odgovorna za akt o sistemizaciji in organizaciji ter zasedenost le-teh, ostale priče pa je zaslišalo nezadostno, tožnici pa ni dopustilo doslednega zasliševanja o obstoju in zasedenosti delovnega mesta samostojni referent za podporo kupcem in sistemski analitik SAP v prodajni administraciji. S tem je sodišče kršilo temeljno načelo zaslišanja strank, onemogočilo tožnici izpodbijanje navedb. Pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen, saj je tožnica dvakrat neuspešno zahtevala izločitev, v zahtevah po izločitvi pa ni dobila odgovora na zahtevane očitke. V skladu s 6. točko 70. člena ZPP so bile vsekakor podane okoliščine, ki vzbujajo sum o sodnikovi nepristranskosti. Prvi narok je razpisal po več kot dveh mesecih po prejetju odgovora na tožbo, tretji narok pa razpisal po prekinitvi od dne 4. 3. 2013 do dne 12. 9. 2013, kar je več kot 6 mesecev in predstavlja nezakonito postopanje po 27. členu ZDSS-1 in 209. členu ZPP. Sodnik je bil s svojimi odločitvami med postopkom naklonjen nasprotni stranki in izkazoval ignoranco in izmikanje do ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnica v pritožbi zatrjuje, da ni krivdnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da jo je tožena stranka neutemeljeno in nepravilno napotila na preventivni zdravniški pregled, da se je udeležila zdravniškega pregleda dne 21. 5. 2012 in ni imela možnosti do drugega mnenja zdravnika medicine dela. Tožnica uveljavlja ničnost pogodbe o zaposlitvi, saj je pogodba o zaposlitvi z dne 31. 12. 2008 v nasprotju z moralo ter podpisana pod prisilo. Tožnica je bila ob podpisu pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 12. 2008 zavedena, ker ji je tožena stranka obljubila isto plačilo kot v prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Tožnica se je po končanem bolniškem staležu, kljub temu, da je njeno delovno mesto ukinjeno in je bila tudi že pred časom dne 20. 1. 2011 ocenjena pri istim zdravniku za trajno nesposobno za delo sistemski analitik SAP, udeležila zdravniškega preventivnega pregleda dne 21. 5. 2012. Informacijska pooblaščenka ter potrditev s pričanjem pooblaščenega zdravnika medicine dela dne 12. 9. 2013 dokazujejo, da je osebna odločitev posameznika ali bo dostavil določenemu zdravniku zdravniško dokumentacijo, kar je sodišče pravilno ocenilo, da tožnica ni dolžna predložiti zdravstvene dokumentacije. Vsekakor pa je nepravilno sklepanje pooblaščenega zdravnika in sodišča, da zdravljenje ni bilo končano, saj se je zaključila bolniška odsotnost že dne 4. 5. 2012. Na preventivni zdravniški pregled je delavec napoten, ko zaključi bolniški stalež in je sposoben za delo. Iz pričanja pooblaščenega zdravnika medicine dela izhaja, da ni resno opravil zdravniških pregledov niti dne 17. 1. 2011 in niti 21. 5. 2012, temveč je v dogovoru s toženo stranko izdal lažno spričevalo, da je tožnica nesposobna za opravljanje dela na delovnem mestu, ki so ga ukinili. Sicer pa delavec lahko odkloni prenos zdravstvene dokumentacije iz različnih vzrokov, zato ne more biti krivda na njegovi strani. Nelogično je dejstvo, da bi bila tožnica že dne 20. 1. 2011 ocenjena za trajno nesposobna, kasneje pa večkrat napotena na pregled k istemu zdravniku brez uradnih dokumentov, kar nakazuje na diskriminiran, ponižujoč in nedostojen odnos do tožnice. Trajno nesposobna za delo je bila tožnica ocenjena že 20. 1. 2011, invalidska komisija pa ni ugotovila invalidnosti. Opomba sodišča, da bi tožnico zdravnik napotil na invalidsko komisijo, je neumestna, upokojitev je osebna odločitev in pride v poštev, ko delavec ne more opravljati dela. Sodišče se je opredelilo, da tožnica ni dolžna predložiti svoje zdravstvene dokumentacije, potemtakem bi morala opraviti preventivni zdravniški pregled že dne 21. 5. 2012, ko se je udeležila pregleda, kar sta potrdili obe stranki. Za naslednje preventivne preglede je v odpovedi kot razlog naveden, da tožnica ni dostavila zdravniške dokumentacije, razlog da zdravljenje ni končano je nedopusten, saj potem sploh ne bi bila vabljena na zdravniški pregled. Tožnica je dokazala, da ni odklonila zdravniškega pregleda dne 21. 5. 2012. Za pregled dne 20. 8. 2012, vabila tožnica ni osebno prejela, niti ga ni prejela 30 dni pred pregledom niti uradne napotnice, zato je razlog za redno odpoved iz krivdnih razlogov neutemeljen. Tožnica bi edino v primeru, da bi pridobila izpolnjeno napotnico z oceno tveganja, lahko opravila preventivni zdravniški pregled pri drugem zdravniku in pridobila drugo mnenje. Poročila o vročitvi tožnica dne 19. 6. 2012 ni prejela. Priporočeno pismo dne 13. 7. 2012 prav tako ni prejela. Prav tako ni prejela vročilnice in poročila o vročitvi z dne 26. 9. 2012. Na sodišču je povedala, da nima zvonca ter da so vhodna vrata stanovanjske hiše vedno zaklenjena, zagovora pa se ni udeležila, saj ni prejela vabila. Tudi vročilnico dne 18. 10. 2012 ni prejela, sodišče nima lastnoročnega podpisa tožnice ali njenega sina o prejemu, vročevalec ni pustil obvestila o ponovni vročitvi, saj morata biti v skladu z zakonom vsaj dva poskusa vročitve. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da je delovno mesto sistemski analitik SAP pri toženi stranki še vedno sistemizirano, kar je tožena stranka dokazala z izvlečkom delovnih mest v oddelku prodaje administracije iz veljavnega akta o sistemizaciji. Na akt o sistemizaciji se je tožena stranka sklicevala že v odgovoru na tožbo, sistemizirana delovna mesta v oddelku prodajne administracije je predložila že pred prvo glavno obravnavo, sodišče pa je kasneje zahtevalo celoten akt na pobudo tožnice. Tožena stranka je pravočasno dokazala, da je delovno mesto tožnice še vedno sistemizirano in to je potrdila tudi priča B.B.. Zato je tudi utemeljena napotitev tožnice s strani tožene stranke na preventivni zdravniški pregled za opravljanje dela na delovnem mestu sistemski analitik SAP. Tudi glede vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka navedla vsa potrebna dejstva in predlagala dokaze do prve glavne obravnave. Ob tem navaja, da ni bila dolžna tožnici vročati napotnice za preventivni zdravniški pregled, saj jo je poslala direktno k primariju C.C. in ta velja do dokončanja pregleda. Tožena stranka je že na prvi stopnji pojasnila in dokazala, da v oddelku prodajne administracije v času tožničine bolniške odsotnosti organizirala delo tako, da so delo tožnice začasno prevzele njene sodelavke, ni pa bila dolžna za določen čas zaposlitvi novega delavca, kot to zatrjuje tožnica. V kolikor bi se tožnica udeležila zdravniškega pregleda in bi ga uspešno opravila, bi tožena stranka tožnico razporedila na delovno mesto sistemski analitik SAP, v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 31. 12. 2008. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen oziroma, ki je bil s sklepom predsednika oziroma predstojnika sodišča izločen. Tožnica je dvakrat podala zahtevo za izločitev predsednika senata: - Prvič z dne 20. 12. 2012 iz razloga, ker bi moral razpisati poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo v dveh mesecih od prejema odgovora na tožbo, kar pa predsednik senata ni storil, zato je menila, da je kršil ustavno pravico (do nepristranskega sodnika in pravico do enakosti pred zakonom). Uveljavljala je tudi, da je solastnica nepremičnine, glede katere je nastal spor zaradi pravilnosti pri gradnji sosednjega objekta, v zvezi s katerim je sodnikov sorodnik D.D. izdal uradni dokument. Menila je, da tudi te okoliščine vzbujajo dvom o nepristranosti sodnika. Predsednik sodišča je s sklepom z dne 15. 1. 2013 zahtevo za izločitev zavrnil, z obrazložitvijo, da bo očitke v zvezi s kršitvijo vodenja postopka lahko uveljavljala v pritožbenem postopku, medtem ko glede nepristranskosti sodnika in sorodstvenega razmerja z D.D. obrazložil, da s sorodnikom predsednik senata ne komunicira že več kot 10 let in mu okoliščine, ki jih je navajala tožnica v zvezi s sporom zaradi nepravilnosti pri gradnji objekta oziroma v zvezi z izdajo, niso poznane, zaradi česar kljub sorodstvenemu razmerju v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da bo izključen vsak upravičen dvom o njegovi nepristranosti.

- Drugič je na naroku dne 4. 3. 2013 zahtevala izločitev predsednika senata z obrazložitvijo, da predsednik senata namerno zavlačuje zadevo in jo vodi v napačno smer. Iz zavrnitvenega sklepa predsednika sodišča z dne 26. 3. 2013 izhaja, da razlogi za izročitev predsednika senata niso utemeljeni razlogi za izločitev po določbi 6. točke 70. člena ZPP in morebitno nestrinjanje s procesnim vodenjem predsednika senata, ne predstavlja razlog za izločitev sodnika po 6. točki 70. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče z razlogi v izpodbijanih sklepih soglaša, pri čemer pripominja, da 41. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) določa inštrukcijski rok, v katerem naj bi sodišče prve stopnje razpisalo poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo in sicer v dveh mesecih od prejema odgovora na tožbo. Na podlagi vpogleda v listine v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odgovor na tožbo na sodišče prve stopnje prispel dne 26. 11. 2012 in 30. 11. 2012 (torej 4 dni po prejemu odgovora na tožbo) je predsednik senata razpisal poravnalni narok za dne 4. 2. 2013 ob 14. uri. Sodišče prve stopnje je torej takoj po prejemu odgovora na tožbo razpisalo na prvi prosti termin, zato je ta pritožben očitek neutemeljen in nekorekten. Glede pritožbenih ugovorov, da je sodišče prve stopnje preložilo narok za več kot 6 mesecev, pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 4. 3. 2013 izhaja, da se narok zaradi zaslišanja priče primarija C.C. preloži na dne 11. 4. 2013. Po sprejemu tega sklepa, je tožnica predlagala izločitev razpravljajočega predsednika senata in s sklepom z dne 26. 3. 2013 je bil njen zahtevek za izločitev zavrnjen. Nato je podala zahtevo za izločitev predsednika sodišča in predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je zahtevo tožnice za izločitev predsednika Delovnega sodišča v Mariboru, zavrnila. Narok, ki naj bi se opravil dne 11. 4. 2013, je bil zaradi bolezni predsednika senata preložen na nedoločen čas, obvestilo o preklicu z obrazložitvijo pa je tožnica prejela (list. št. 80). Ponovni narok je bil razpisan dne 22. 4. 2013 za 11. 7. 2013. Narok, ki je bil določen za dne 11. 7. 2013, je bil preklican iz razloga odsotnosti primarija C.C. zaradi udeležbe na mednarodnem kongresu. Tudi o tem razlogu je bila tožnica obveščena (list. št. 93). Narok je bil preložen na dne 12. 9. 2013 in se je tega dne tudi opravil. Tako so povsem protispisni pritožbeni ugovori, da je predsednik senata zavlačeval zadevo in jo je za več kot 6 mesecev preložil. Pri tem je povsem zgrešeno sklicevanje na 27. člen ZDSS-1 (ki določa, da v postopku v delovnih in socialnih sporih ni mirovanja postopka) in 209. člen ZPP (ki določa, da mirovanje postopka nastane, če se obe stranki pred koncem glavne obravnave o tem sporazumeta), saj v predmetnem sporu ni bil sprejet sklep o mirovanju postopka.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek bistvene kršitve po 6. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je kršitev podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je presojalo pogodbo o zaposlitvi z dne 31. 12. 2008, za katero je tožnica trdila, da je nična, ker se je z njo znižal nivo izobrazbe oziroma plačilni razred, podpisala pa jo je pod prisilo in da nasprotuje moralnim načelom. Sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni ugotovilo, glede na postavljen tožbeni zahtevek in trditveno podlago, kakor tudi po uradni dolžnosti, pravno pomembnih dejstev, ki bi utemeljevala ničnost pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podpisala v letu 2008. Pravilno je razlogovalo, da zgolj pavšalne navedbe tožnice, da je bila zavedena v podpis pogodbe in da je pogodba nična, ker določa za 10 % nižjo plačo, iz njene izpovedbe pa izhaja, da je pogodbo pred podpisom prebrala, ni mogoče šteti kot utemeljen ugovor ničnosti. Zato so pritožbeni ugovori v tej smeri neutemeljeni.

Tožnica uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožeča stranka to kršitev uveljavlja iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo ključne priče A.A., prav tako pa ni dopustilo doslednega zasliševanja prič o obstoju in zasedenosti delovnih mest samostojni referent za podporo kupcem in sistemski analitik SAP. Sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaznega predloga z zaslišanjem priče A.A., ki jo je predlagala za zaslišanje tožena stranka, saj je tožena stranka umaknila ta dokazni predlog, medtem ko tožnica dokaznega predloga po zaslišanju te priče ni podala. Zato se sedaj ne more sklicevati, da bi sodišče navedeno pričo moralo zaslišati. Neutemeljeno je tudi pritožbeno zatrjevanje, da sodišče ni dopustilo doslednega zasliševanja prič o obstoju in zasedenosti delovnih mest. Iz zapisnikov o zasliševanju prič izhaja, da je tožnica imela možnost postavljati številna vprašanja pričam in jih je tudi postavljala. V skladu s 285. členom ZPP predsednik senata postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način, da se med obravnavno navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo in dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo. Iz zapisnikov o zaslišanju prič izhaja, da je predsednik senata ravnal v skladu z citiranim 285. členom ZPP in poskrbel, da so se med obravnavo navedla vsa odločilna dejstva, zato so nasprotni pritožbeni ugovori, da sodišče ni dopustilo doslednega zasliševanja prič, povsem neutemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je kršitev podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve sodišča jasno izhaja, zakaj je sodišče prve stopnje presodilo tako, kot izhaja iz izreka in obrazložitve sodbe, prav tako pa razlogi iz obrazložitve sodbe ne nasprotujejo sami sebi in tudi niso nejasni in ni podano nasprotje med razlogi in izrekom sodbe.

Prav tako ni podana zatrjevana bistvena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma predpisi. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so jasni in prepričljivi, v kolikor pa se tožnica ne strinja z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje, pa uveljavlja pritožben razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je neutemeljen tudi pritožbeni ugovor o prekluziji predloženega akta o sistemizaciji. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo navajala, da ima tožena stranka delovno mesto sistemski analitik SAP še vedno sistemizirano, kar je dokazala z izvlečkom delovnih mest v oddelku prodajne administracije iz veljavnega akta o sistemizaciji, ki ga je k odgovoru na tožbo priložila (B6 in B7). Na akt o sistemizaciji se je tožena stranka sklicevala že v odgovoru na tožbo in ker je sodišče prve stopnje na zahtevo tožnice od tožene stranke zahtevalo tudi celotni akt, ga je tožena stranka v roku tudi predložila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je bil le-ta podan pravočasno v skladu z 286.a členom ZPP in so pritožbeni ugovori tožnice, da je bil podan prepozno šele po prvem naroku za glavno obravnavo, neutemeljeni in protispisni.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, ta pa so predvsem naslednja: - da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas na podlagi zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 12. 2008, na delovnem mestu sistemski analitik SAP (A22); - da je imela tožnica veljavno zdravniško spričevalo in mnenje z dne 20. 1. 2011, iz katerega izhaja, da tožnica trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto sistemski analitik SAP ter predlog, da se njen primer predstavi na invalidski komisiji ZPIZ s predlogom za invalidsko upokojitev (A18); - da je tožena stranka tožnici odredila čakanje na delo na domu, ker ni izpolnjevala zdravstvenih zahtev za opravljanje dela na svojem delovnem mestu, do izpolnitve zdravstvenih zahtev in vseh zakonskih pogojev za delo (B15); - da je bila tožnica zaradi daljše bolniške odsotnosti (od 18. 3. 2011 do 4. 5. 2012) napotena dne 21. 5. 2012 na zdravniški pregled, katerega se je udeležila, vendar pregleda ni opravila, ker ni dostavila zdravstvene dokumentacije. Pooblaščeni zdravnik je izdal spričevalo z dne 21. 5. 2012, v katerem je napisal, da ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za navedeno delovno mesto ne more podati, ker ni dokončano zdravljenje, kar je izvedel od tožničinega osebnega zdravnika. Kot izhaja iz zdravniškega spričevala z dne 21. 5. 2012 (A10) je pooblaščeni zdravnik ugotovil, da tožnica trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za njeno delovno mesto, da ni mogel podati ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za to delovno mesto, ker tožnica ni končala zdravljenja, s pripisom, da ni dostavila zdravniškega kartona osebnega zdravnika in specialistov, ki so jo zdravili in da do njenega ponovnega pregleda velja zdravniško spričevalo z dne 20. 1. 2011; - ker je bila tožnica še vedno na čakanju na delo, jo je tožena stranka napotila na ponovni zdravniški pregled dne 26. 6. 2012 (ki je bil prestavljen na 28. 6. 2012), da bi lahko ugotovila, ali je zmožna za delo. Tožnica se pregledu ni odzvala, tožena stranka in pooblaščeni zdravnik pa nista imela podatka, da bi tožnica že zaključila zdravljenje, zato jo je tožena stranka ponovno napotila na pregled dne 20. 8. 2012, ki se ga tožnica ni udeležila; - tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker se dne 20. 8. 2012, ko je bila ponovno napotena na zdravniški pregled k pooblaščenemu zdravniku delodajalca, z namenom, da bi delodajalec po več kot enoletni odsotnosti z dela zaradi bolniškega dopusta (ki je trajal neprekinjeno za polni delovni čas od 18. 3. 2008 do 4. 5. 2012), pridobil zdravniško mnenje o delazmožnosti tožnice. Iz zadnjega veljavnega zdravniškega spričevala z dne 20. 1. 2011, s katerim je razpolagal delodajalec, je bila namreč tožnica trajno nezmožna opravljati delo na delovnem mestu sistemski analitik SAP. Ker je tožena stranka tožnico dvakrat opozorila in sicer dne 19. 6. 2012 in 14. 8. 2012, (ker se ni udeležila obveznih preventivnih zdravniških pregledov na katere jo je napotil delodajalec - B11 in B13), je tožena stranka na podlagi 3. alineje 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Pri tem je delodajalec ocenil, da so razlogi resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja, ker ponavljanje kršitev s strani tožnice ocenjuje kot slab odnos delavke do dela, kar pomeni, da se na delavko ne more več zanesti (A1).

Preventivni pregledi so na eni strani obveznost (in pravica) delavca, na drugi strani pa obveznost delodajalca. Na podlagi 33. člena ZDR mora delavec spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, po 32. členu ZDR pa mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec pa mora na podlagi 43. člena ZDR zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Na podlagi 36. člena Zakona o varnosti in zdravju in delu (ZVZD-1, Ur. l. RS, št. 43/2011) mora delodajalec zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.

Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku z zaslišanjem tožnice in prič ugotovilo, da je tožnica z zavračanjem oprave zdravniških pregledov, na kateri je bila napotena s strani delodajalca, kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato ji je tožena stranka na podlagi tretje alineje prvega odstavka 88. člena ZDR redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Ugotovilo je, da je razlog za odpoved resen in utemeljen ter onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med tožnico in toženo stranko (drugi odstavek 88. člena ZDR), zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je možna le, če je delavec predhodno že opozorjen na kršitve delovnih obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovnih kršitev. Zato pri presoji zakonitosti te odpovedi ni mogoče izhajati le iz kršitve, ki je razlog za odpoved. Vrhovno sodišče RS je že večkrat obrazložilo, da četudi kršitev, za katere je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, sama zase ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnje opozorilo (ali celo več opozoril) ni doseglo svojega namena in je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval. To namreč daje kršitvi, ki je bila razlog za odpoved, drugačno težo in vpliva na presojo utemeljenosti odpovednega razloga.(1) Tožnica je kljub dvema predhodnima pisnima opozoriloma ponovila istovrstno kršitev, zato je presoja sodišča prve stopnje, da so za odpoved podani utemeljeni razlogi, pravilna.

Delavčevo delazmožnost z vidika njegovega zdravstvenega stanja ugotavlja v prvi vrsti njegov izbrani osebni zdravnik, v nadaljevanju, v primeru spora pa imenovani zdravnik ter zdravstvena komisija (80. in 81. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 in nadalj.), s tem da odsotnost z dela zaradi bolezni vsaj v začetni fazi na podlagi prvega odstavka 78. člena ZZVZZ lahko uveljavlja le zavarovanec, to je delavec. Trajne omejitve delovne zmožnosti ali izguba le-te pa v invalidskem postopku ugotavljajo organi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s tem, da se postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, med katere se uvršča tudi pravica do dela na drugem ustreznem delu v posledici invalidnosti III. ali II. kategorije, lahko začne na predlog delavca - zavarovanca, ali na predlog zavarovančeva osebnega zdravnika (prvi in drugi odstavek 259. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1).

Glede na navedeno mora delodajalec pri delu upoštevati delavčevo delazmožnost, ugotovljeno na podlagi zdravstvenih pregledov v smislu določb 36. člena ZVZD-1, na podlagi ugotovitev osebnega zdravnika oziroma odločitev imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije o ugotovitvi začasne nezmožnosti za delo in na podlagi dokončne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. ZVZD-1 v 36. členu napotuje delodajalca, da delavca predhodno napoti na zdravstveni pregled. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih (Ur. l. RS, št.87/2002 in nadaljnji) pa v 2. točki drugega odstavka 5. člena določa, da predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi delavec, tudi v primeru prenehanja opravljanja določenega dela, na določnem delovnem mestu, za več kot 12 mesecev, kar velja za primer tožnice. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnico napotila na preventivni zdravstveni pregled.

Na podlagi mnenja specialista medicine dela, prometa in športa primarija C.C., dr. med., z dne 20. 1. 2011, tožnica trajno ni izpolnjevala posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto sistemski analitik ter med predlaganimi ukrepi na področju varnosti in zdravja pri delu je bil podan predlog predstavitve tožnice na invalidski komisiji pri ZPIZ-u s predlogom za invalidsko upokojitev. Na podlagi navedenega zdravniškega spričevala je tožena stranka tožnici odredila čakanje na delo na domu, nato pa je bila tožnica dalj časa bolniško odsotna in sicer več kot leto dni (od 18. 3. 2011 do 4. 5. 2012), zato je tožena stranka glede na prej naveden Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih (2. točka drugega odstavka 5. člena) pravilno napotila na preventivni zdravstveni pregled. Tožnica se je tega zdravstvenega pregleda udeležila, vendar ni dostavila zahtevane zdravstvene dokumentacije, zato je pooblaščeni zdravnik izdal zdravniško spričevalo, da ne more podati ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto sistemski analitik SAP, ker ni končano zdravljenje, tožnica pa ni dostavila zdravstvenega kartona osebnega zdravnika in specialistov, ki so jo zdravili. Ker zdravstvenega pregleda iz tega razloga dne 21. 5. 2012 ni opravila, je do naslednjega pregleda veljalo zdravniško spričevalo mnenje z dne 20. 1. 2011, iz katerega pa izhaja, da tožnica trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto sistemski analitik SAP.

V skladu s 13. členom Pravilnika potrebuje pooblaščeni zdravnik za oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju ustrezno medicinsko dokumentacijo delavca, ki mu jo na njegovo pisno ali ustno zahtevo posreduje delavčev izbrani osebni zdravnik v roku 3 dni po predhodnem soglasju delavca, ki je v postopku ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev. Pooblaščeni zdravnik tako ne more opraviti ocene, ali je delavec zmožen dela na določenem delovnem mestu, če ne razpolaga z navedeno dokumentacijo, kar je potrdil tudi zaslišani pooblaščeni zdravnik C.C.. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica s tem, ko ni posredovala zdravstvene dokumentacije, prevzela odgovornosti in posledice zamolčanja zdravstvenih podatkov, potrebnih za oceno njene zmožnosti za delo, ki jo ugotavlja pooblaščeni zdravnik. Če delavec ne poda soglasja, tvega, da ga pooblaščeni zdravnik oceni za nezmožnega za delo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnica na zdravniški pregled dne 21. 5. 2012 sicer odzvala, vendar ga zaradi pomanjkanja zdravstvene dokumentacije ni opravila. Zato je tožena stranka tožnici utemeljeno podala pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 14. 6. 2012 (B11), saj ni predložila medicinske dokumentacije, kot ji je bilo naloženo na vabilu na zdravniški pregled na podlagi 13. člena Pravilnika o preventivnih zdravniških pregledih. S tem je storila kršitev iz 32. člena ZDR (da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja) in 54. člena ZVZD-1 (ki določa, da se mora delavec vabilu na zdravstveni pregled odzvati in zdravstveni pregled opraviti).

Ker je bila tožnica v spornem obdobju še vedno na čakanju, jo je tožena stranka upravičeno ponovno napotila na zdravniški pregled, da bi lahko ugotovila, ali je zmožna za delo. Tožnica se pregleda z dne 28. 6. 2012 ni udeležila, tožena stranka in pooblaščeni zdravnik pa nista imela podatka, da bi tožnica že zaključila zdravljenje. Tožena stranka je zato tožnici iz tega razloga utemeljeno podala pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker se zdravniškega pregleda z dne 26. 6. 2012 ni udeležila, niti svoje odsotnosti ni opravičila (B13).

Tožena stranka je tožnico ponovno napotila na pregled z dne 20. 8. 2012, katerega pa se tožnica ni odzvala, zato ji je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (A1), ker je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja in navodila delodajalca glede udeležbe in sodelovanja na zdravniškem pregledu.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica z zavračanjem oprave zdravniških pregledov, na katere je bila napotena s strani delodajalca, kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Namen zakonskega urejanja varstva in zdravja pri delu, v okviru katerega sodi tudi napotitev delavcev na preventivne zdravstvene preglede po 36. členu ZVZD-1, je zmanjšanje rizikov pri opravljanju dela. Namen zdravstvenega pregleda delavca je tako v ugotovitvi njegove delazmožnosti, ki omejuje delokrog delavčevih obveznosti, hkrati pa mu zagotavlja opravljanje dela, pri katerem ne bo trpelo njegovo zdravje. Obenem je zaščiten tudi delodajalec, saj mu delavec, ki ni zmožen dela po pogodbi o zaposlitvi, lahko povzroči škodo tako znotraj delovnega procesa kot tudi nasproti tretji. Tožnica je vse od z dne 21. 5. 2012 dalje onemogočala oceno svoje delovne zmožnosti z neupravičenim odklanjanjem zdravstvenih pregledov, zato ji je tožena stranka pravilno po predhodnih opozorilih, redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

Tožnica je v pritožbi zatrjevala, da ni prejela pisnih opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, niti vabila na zagovor, odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ji ni bila osebno vročena. Pritožbeni ugovori v tej smeri so neutemeljeni. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bilo pisno opozorilo z dne 14. 6. 2012 tožnici vročeno dne 19. 6. 2012 ob 14.10 uri. Ker tožnica pisanja ni želela sprejeti, je le-to bilo puščeno v hišnem predalčniku (B8). Glede na to, da tožnica ni želela osebno prevzeti njej namenjene pisemske pošiljke, je bila ta pošiljka v skladu s 144. členom ZPP puščena v tožničinem izpostavljenem nabiralniku na naslovu E. ulica 37. Pisno opozorilo z dne 13. 7. 2012 je bilo tožnici poslano priporočeno. Ker tega ni želela dvigniti, se je 1. 8. 2012 vrnilo k pošiljatelju z oznako - ni dvignil (B12).

Tožnici je bilo vabilo na zagovor vročeno dne 26. 9. 2012 ob 20.05 uri, ker pa pisanja ni želela sprejeti, je le-to bilo puščeno v hišnem predalčniku (B3). Tožnica se vabilu na zagovor z dne 15. 10. 2012 ni odzvala, kar izhaja iz zapisnika o zagovoru (B4).

Tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila tožnici vročena dne 18. 10. 2012 ob 15.30 uri. Ker tožnica oziroma zanjo sin F.F. pisanja ni hotel sprejeti, čeprav bi ga kot odrasel član gospodinjstva dolžan sprejeti, je bila ta pošiljka puščena v hišnem predalčniku, s čimer je vročitev štela za opravljeno (B5).

Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku zaslišalo tudi pooblaščenega vročevalca, ki je bil pooblaščen za 6 osebnih vročitev tožnici. Izpovedal je, da se je tožnica vročitvam izogibala, nikoli ni hotela osebno prevzeti pisemskih pošiljk in je sprejem vedno odklanjala. ZPP v 144. členu določa, da kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno oziroma tisti, ki bi pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vročilnici pa zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena. Glede na navedeno zakonsko določbo je pravilni zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni kršila postopka vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pisnih opozoril ter vabila na zagovor, in da so bila slednja tožnici vročena po pravilih pravdnega postopka na naslov, določen v pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnica osebno ni podpisala nobenega sprejema pošiljke, saj je v konkretnem primeru, ko je odklanjala sprejem pošiljke, bila opravljena vročitev po določbi 144. člena ZPP.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je tožena stranka v času bolniškega staleža tožnice ukinila delovno mesto sistemski analitik SAP in je iz tega razloga tudi ni mogla napotiti na zdravniški pregled za delovno mesto, ker le-to ni obstajalo. Sodišče prve stopnje je po obširno izvedenem dokaznem postopku in ob zaslišanju vodje prodajne administracije pri toženi stranki (B.B.) ugotovilo, da je bilo v letu 2012 na oddelku 7 zaposlenih. V času, ko je bila tožnica v bolniškem staležu, so si preostalo njeno delo porazdelile delavke tako, da je sama kot vodja prevzela bolj zahtevna dela, ostale zaposlene pa operativna dela. Prav tako je pojasnila, da delovno mesto sistemski analitik SAP, na katerem je delala tožnica vsa leta, tudi dejansko obstajalo in bi se nanj lahko vrnila. Prav tako iz Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 14. 1. 2013 izhaja, da je delovno mesto, ki ga opravlja tožnica, še vedno sistemizirano in sicer na področju prodajne administracije, kjer so sistemizirana še delovna mesta in sicer vodja prodajne administracije, referent za stike s strankami ter referent za podporo strankam (B15), medtem ko iz kataloga za delovno mesto sistemski analitik SAP izhaja, da je to delovno mesto pri toženi stranki trenutno nezasedeno (B18). Sodišče prve stopnje je tako dokazno pravilno zaključilo, da tožena stranka ni ukinila delovnega mesta sistemski analitik SAP, saj je izhajalo iz prepričljive izpovedbe vodje prodajne administracije, ki je zaradi odsotnosti tožnice, naloge tega delovnega mesta porazdelila med vodjo prodajne administracije ter referentom za podporo strankam. Pritožbene navedbe tožnice, da njeno delovno mesto ni moglo obstajati 2 leti, kolikor je bila v bolniškem staležu, saj je možno nadomeščanje zgolj za 3 mesece, so neutemeljene, saj je delodajalec tisti, ki samostojno določi organizacijo dela v bolniški odsotnosti, obveznosti, pristojnosti in odgovornosti, izvajanje kadrovske politike ter urejanje delovnih razmerij, pri čemer sodišče prve stopnje v izvedenem dokaznem postopku tudi ni ugotovilo, da bi tožena stranka zaposlila drugega delavca za nadomeščanje tožnice v času njene bolniške odsotnosti, tega pa tudi ne zatrjuje tožnica.

Neutemeljen je pritožben ugovor tožnice, da tožena stranka ni pravilno izvedla napotitve delavca na preventivni zdravstveni pregled, saj naj bi tožnica prejela samo vabilo na zdravstveni pregled brez napotnice. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih v 14. členu določa, da delodajalec napoti delavca na preventivni zdravstveni pregled z napotnico na predpisanem obrazcu. Iz vabil na zdravniške preglede (z dne 16. 5. 2012, 15. 6. 2012 in 13. 7. 2012 - A5, B8 in B14) izhaja, da je tožena stranka predhodno vse napotnice za preglede posredovala v ambulantno. Da so bile napotnice o predpisani vsebini ter obliki je razvidno tudi iz priloženih napotnic (A19 in B9), pri čemer je pooblaščeni zdravnik pojasnil, da imajo s podjetji, s katerimi so povezani in za katere je pooblaščeni zdravnik medicine dela tudi možnost, da napoteni delavec pride na pregled brez napotnice, če gre za nadaljevanje zdravniškega pregleda, v tem primeru pa mora dostaviti samo medicinsko dokumentacijo. V tem primeru velja ista napotnica, kot je bila za prvi pregled. Pritožbeno sodišče tako soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ravnala v skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in je napotnice na predpisanem obrazcu pošiljala neposredno v ambulanto pooblaščenega zdravnika, zato se ji neutemeljeno očita, da ni pravilno izvedla napotitve tožnice na preventivni zdravstveni pregled. Tožena stranka tožnice tudi ni bila dolžna napotiti k drugemu zdravniku, saj je dolžna zagotoviti, da naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik, izvajalec medicine dela pa je lahko pravna ali fizična oseba, ki ima dovoljenje ministra, pristojnega za zdravje (33. in 34. člen ZVZD-1). Resnost kršitve, ki jo predstavlja odklonitev udeležbe na preventivnem zdravstvenem pregledu, na katerega delavca napoti delodajalec, oziroma težo kršitve te obveznosti določa že sam zakon v 5. točki 77. člena ZVZD-1, ko določa, da če se delavec ne odzove in ne opravi zdravstvenega pregleda, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu (2. odstavek 54. člena ZVZD-1), se za prekršek kaznuje z globo od 100,00 do 1.000,00 EUR.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da s pritožbo uveljavljeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih stranki v postopku nista priglasile.

Op. št. (1): Enako v zadevah VIII Ips 149/2012 z dne 7. 12. 2012, VIII Ips 28/2011 z dne 3. 4. 2012, VIII Ips 172/2011 z dne 6. 2. 2012 in VIII Ips 235/2012 z dne 18. 3. 2013