Jedro

Ker se dedič na zapuščinsko obravnavo ni zglasil, sodišče ni moglo vedeti, da se želi odpovedati dedovanju.

Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju, ugotovilo zapuščino, dediče in po odpovedi dedovanja drugih zakonitih dedičev za zakonitega dediča določilo zapustničinega očeta B. V..

2. Proti temu vlaga pritožbo dedič B. V.. V zapuščinskem postopku ni sodeloval, ni prejel vabila in izjavlja, da se v celoti odpoveduje dedovanju po zapustnici in dediščine ne sprejema. Nima osebnega premoženja, ima skromno pokojnino in se ne šteje za dediča po hčerki, ki ima moža in dva otroka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik trdi, da v zapuščinskem postopku ni sodeloval, ker ni bil povabljen. V spisu je povratnica (pripeta k list. št. 25). Iz povratnice, ki je javna listina, izhaja, da je 26. 11. 2010 pritožnik prejel vabilo na narok 15. 12. 2010 in da so priložene fotokopije vlog upnikov. Na povratnici je podpis „V.“. Pritožbeno sodišče je vpogledalo podpis na povratnici in podpis pritožbe (list. št. 39) in primerjava kaže, da je podpis pritožnikov. Ker pritožnik ne predlaga dokaza o tem, da je to, kar piše v povratnici, neresnično, je za pritožbeno sodišče odločilna vsebina povratnic (324. člen ZPP, uporaba v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).

5. Ker se dedič na zapuščinsko obravnavo ni zglasil, sodišče ni moglo vedeti, da se želi odpovedati dedovanju. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je bilo treba pritožbo zavrniti (365. člen ZPP). V postopku ni bilo očitane absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke 2. odstavka 339. člena in ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Na ostale pritožbene navedbe pa je treba pritožniku pojasniti, da odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (142. člen Zakona o dedovanju). Ker je bil pritožnik z vabilom opozorjen na možnosti odpovedi dedovanju, je bil vabljen z vabilom na zapuščinsko obravnavo, kjer so vsa opozorila iz 205. člena Zakona o dedovanju, je odločitev sodišča pravilna. Sicer pa je sodišče na naroku obravnavalo zadevo po podatkih, s katerim je razpolagalo v spisu (207. člen ZD).