Jedro

Revizija, za katero tožnik zahteva brezplačno pravno pomoč, v izvršilnem postopku ni dovoljena (10. člen ZIZ), obnova postopka pa bi bila po določbah ZPP v konkretni zadevi dovoljena le proti delu sklepa o izvršbi, s katerim bi mu bilo naloženo, naj poravna terjatev (prvi odstavek 63. člena ZIZ). Tožnik pa v navedeni izvršilni zadevi ni dolžnik in tudi ni stranka postopka in je zato po mnenju sodišča njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna. Vložitev želenega izrednega pravnega sredstva namreč ni dopustna, tožnik pa v zadevi tudi ne tudi izkazuje pravnega interesa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 3. 10. 2015. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev odvetniške brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja ter oprostitve plačila sodne takse, in sicer v zvezi z vložitvijo revizije ali obnove postopka in pri tem navedla sklep opr. št. Ips 1967/2015 z dne 2. 7. 2015 ter se sklicevala na hujšo kršitev človekovega dostojanstva in človekovih osebnostih pravic, z zelo verjetnimi hudimi posledicami hospitalizacije v psihiatrični bolnici in odprodajo stanovanja. Vlogi je poleg ostalega, tudi priložila sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 1967/2015 z dne 2. 7. 2015. Tožena stranka je v nadaljevanju povzela vsebino sodnega spisa Okrajnega sodišča v Idriji opr. št. VL 78049/2014. V tej zadevi se je na podlagi verodostojne listine vodil izvršilni postopek zoper dolžnika A.A. in B.B. (sina in hčerko prosilca) na predlog upnika C. d.o.o. in se je zaključil s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Ip 1967/2015 z dne 2. 7. 2015. S tem sklepom sta bili zavrnjeni pritožbi zoper sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, sklep o izvršbi zaradi izterjave 2.672,89 EUR pa je tako postal pravnomočen in izvršljiv že dne 8. 10. 2014. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da je zaradi celotnega poplačila dolga upnik umaknil predlog za izvršbo, zato je sodišče 22. 9. 2015 izdalo sklep o ustavitvi postopka, ki je postal pravnomočen 20. 10. 2015. 2. Prosilec vlaga predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper že navedeni sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2. 7. 2015 ali obnove postopka v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Idriji Vl 78049/2014. V izvršilnem postopku izredno pravno sredstvo revizije ni dovoljeno (10. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), zato je prošnja prosilca v tem obsegu, tudi če bi bil prosilec dolžnik v tem postopku, že zaradi tega očitno nerazumna in nima nikakršnega izgleda za uspeh. Prav tako v zadevah izvršbe in zavarovanja po generalni klavzuli ni dovoljeno vložiti obnove postopka, razen kolikor zakon določa drugače (drugi odstavek 10. člena ZIZ). Obnova postopka je po ZIZ dopustna le v dveh primerih; prvi odstavek 63. člena ZIZ obnovo dovoljuje dolžniku v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine in sicer zgolj zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je bilo tožniku naloženo naj poravna terjatev; peti odstavek 68. člena ZIZ pa obnovo dovoljuje proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče ugodi ali zavrne predlog za nasprotno izvršbo. Glede na navedeno pravno ureditev je razvidno, da je obnova v prvem primeru omogočena zgolj dolžniku, drugi primer pa v konkretni zadevi ni podan. Zato prosilec, ki ni dolžnik (stranka) predmetne izvršbe, obnove postopka ne more doseči, oziroma bi bil morebiten predlog za obnovo postopka zavržen, kot nedovoljen ali celo zavržen zaradi odsotnosti procesne predpostavke pravnega interesa (prosilec v predmetni izvršbi ni stranka postopka, posledično ne bi z obnovo uveljavljal kake svoje pravice ali pravnega interesa). Zato je tožena stranka prošnjo za brezplačno pravno pomoč kot nerazumno zavrnila v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči. 3. Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke. V tožbi navaja, da dolžnika A.A. in B.B., sicer hčerka in sin, nista bila dolžna poravnati dolga. Sodišču očita, da je njena otroka s postopkom prisiljevalo in izsiljevalo, čeprav v postopku nista sodelovala, saj meni, da ni bilo pravne podlage za njuno izterjavo. Nadalje navaja, da iz notarskega zapisa izročilne pogodbe izhaja, da si je tožeča stranka na stanovanju, ki je predmet izročilne pogodbe, pridržala služnostno pravico stanovanja, ki jo opravičuje k brezplačni dosmrtni rabi s pogodbo izročenega stanovanja. Glede na navedeno, je zahteva za vrnitev denarja, ki je bil zaplenjen otrokoma, utemeljena. Zato je tudi utemeljena prošnja za odobritev želene brezplačne pravne pomoči. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe, po oceni sodišča, navedla utemeljene razloge za svojo odločitev in se jim, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami tožeče stranke pa še dodaja:

7. Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa izhaja, da je tožnik pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja ter oprostitve plačila sodne takse v zvezi z vložitvijo obnove oziroma revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 1967/2015, ki je bil izdan v izvršilni zadevi upnika C. d.o.o. zoper tožnika 1. A.A. in 2. B.B., oba ..., zaradi izterjave 2.672,89 EUR s pripadki. S tem sklepom sta bili zavrženi pritožbi tožnika zoper sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 78049/2014 z dne 12. 11. 2014 in 20. 3. 2013. Iz upravnega spisa in izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv dne 8. 10. 2014 in da je sodišče s sklepom z dne 28. 7. 2015, zaradi delnega poplačila, izvršbo delno ustavilo za plačanih 625,88 EUR. Zaradi celotnega poplačila dolga je upnik predlog za izvršbo naknadno umaknil, zato je sodišče 22. 9. 2015 izdalo sklep o ustavitvi postopka, ki je postal pravnomočen 20. 10. 2015. 8. Tožnik v tožbi ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka. Tožnik, kakor je bilo ugotovljeno, v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 78049/2014 ni bil stranka postopka, saj se je izvršilni postopek vodil zoper tožnikova otroka A.A. in B.B., ki pa v izvršilnem postopku tožniku nista dala pooblastila za zastopanje. Revizija, za katero tožnik zahteva brezplačno pravno pomoč, v izvršilnem postopku ni dovoljena (10. člen ZIZ), obnova postopka pa bi bila po določbah Zakona o pravdnem postopku v konkretni zadevi dovoljena tožniku le proti delu sklepa o izvršbi, s katerim bi mu bilo naloženo, naj poravna terjatev (prvi odstavek 63. člena ZIZ). Tožnik pa v navedeni izvršilni zadevi ni dolžnik in tudi ni stranka postopka in je zato tudi po mnenju sodišča, njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna. Vložitev želenega izrednega pravnega sredstva namreč ni dopustna, tožnik pa v zadevi tudi ne tudi izkazuje pravnega interesa. Po oceni sodišča je tudi zmotno stališče tožnika, ki meni, da kot starš polnoletnih in poslovno sposobnih otrok izkazuje pravni interes za vlaganje izrednih pravnih sredstev v postopku, v katerem ni nastopal kot stranka postopka. Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj, česar pa tožnik, kakor je bilo že obrazloženo, ne izkazuje.

9. Sodišče na podlagi navedenega lahko sledi ugotovitvi tožene stranke, da tožeča stranka za vložitev izrednih sredstev nima verjetnih izgledov za uspeh, oziroma je njeno pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Zato je izpodbijana odločitev, ki temelji na 24. členu v zvezi z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP, po presoji sodišča pravilna in zakonita.

10. Glede na navedeno, je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena, in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. V skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, je sodišče odločalo brez glavne obravnave, saj v zadevi niso bila navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev.