Jedro

Okrajno sodišče v B., kjer poteka postopek, in Višje sodišče v B., kjer naj bi bil soustanovitelj toženke prej zaposlen, sta med večjimi sodišči v državi. Sodišči se nahajata v različnih stavbah in zaposlujeta veliko število ljudi, različnih poklicnih skupin, ki opravljajo delo na ločenih oddelkih. Iz imenika Odvetniške zbornice tudi izhaja, da A. A. odvetniško službo opravlja že več kot 10 let - vsaj tako dolgo na pritožbenem sodišču pristojnega sodišča ni zaposlen. Gre za dolgo časovno obdobje, v katerem je sodniško funkcijo nastopilo tudi nekaj novih sodnikov. Tesne, prijateljske povezave med A. A. in prav vsemi sodniki pristojnega sodišča tožnik niti ne zatrjuje.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrajnim sodiščem v B. poteka postopek, v katerem tožnik zatrjuje, da sta mu toženka in toženec s svojim protipravnim ravnanjem povzročila škodo.

2.Tožnik je podal predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je bil eden od ustanoviteljev toženke, odvetnik A. A., predhodno zaposlen na Višjem sodišču v B. Meni, da to vzbuja dvom v nepristranskost sojenja B. sodišča, saj ima A. A. tam zagotovo poznanstva.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil krajevne pristojnosti, zato zahteva restriktivno razlago.

5.V praksi Vrhovnega sodišča se kot drugi tehtni razlogi pojavljajo predvsem tisti, ki težijo k zagotavljanju videza nepristranskosti sodišča. Vrhovno sodišče predlogu ugodi takrat, kadar iz njega izhajajo konkretno utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na prav vse sodnike pristojnega sodišča, razlogi pa so dovolj tehtni, da razumnemu, objektivnemu zunanjemu opazovalcu vzbudijo resen dvom v nepristranskost sojenja.

6.Takšni razlogi iz tožnikovega predloga ne izhajajo. Okrajno sodišče v B., kjer poteka postopek, in Višje sodišče v B., kjer naj bi bil soustanovitelj toženke prej zaposlen, sta med večjimi sodišči v državi. Sodišči se nahajata v različnih stavbah in zaposlujeta veliko število ljudi različnih poklicnih skupin, ki opravljajo delo na ločenih oddelkih. Iz imenika Odvetniške zbornice tudi izhaja, da A. A. odvetniško službo opravlja že več kot 10 let - vsaj tako dolgo na pritožbenem sodišču pristojnega sodišča ni zaposlen. Gre za dolgo časovno obdobje, v katerem je sodniško funkcijo nastopilo tudi nekaj novih sodnikov. Tesne, prijateljske povezave med A. A. in prav vsemi sodniki pristojnega sodišča tožnik niti ne zatrjuje. Vrhovno sodišče ob tem še dodaja, da morebitno znanstvo med (nekdanjimi) pravniškimi kolegi ne pomeni tako intenzivne povezave, ki bi objektivno vzbujala resen dvom v nepristranskost sojenja.

7.Glede na navedeno je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča neutemeljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.