Jedro

Za tek roka je po določbah ZUP pravno relevanten le čas, ko organ za nova dejstva in dokaze izve, ne pa vrsta postopka, v katerem jih izve.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije št. ... z dne 29. 5. 2002 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčnega urada A, Izpostave A, št. ... z dne 21. 1. 2002, s katerim je bila po uradni dolžnosti uvedena obnova postopka odmere davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2000, končanega z odločbo št. ... z dne 14. 6. 2001. Odločitev utemeljuje z določbo 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 , dalje ZUP) in ugotovitvijo, da je organ prve stopnje po tem, ko je postala odločba o odmeri za leto 2000 dokončna, pri pregledu tožnikovega poslovanja za leto 2000 z zapisnikom z dne 11. 1. 2002 ugotovil, da so bili v poslovnih knjigah zavedeni zneski na podlagi zaključkov, v katerih ni bil zajet ves opravljeni promet. Pritožbeni ugovor, da so bila navedena dejstva ugotovljena že v zapisniku z dne 28. 9. 2001, zavrača z utemeljitvijo, da gre za zapisnik, izdan v postopku inšpekcijskega pregleda izvajanja določil Zakona o davku na dodano vrednost, ki je bil opravljen 28. 9. 2001, in ne v postopku letnega pregleda pritožnikovega poslovanja.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu iz razloga ničnosti in iz razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, v nadaljevanju: ZUS). Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Vztraja pri pritožbenem ugovoru prekoračitve roka, ki ga za obnovo postopka po uradni dolžnosti določa ZUP. Davčni organ je izvedel za nova dejstva in nove dokaze že 28. 9. 2001 in ne 11. 1. 2002, kot navaja tožena stranka. Zapisnik z dne 11. 1. 2002 v celoti povzema ugotovitve, navedene v zapisniku z dne 28. 9. 2001. Pri tem poudarja še, da je oba zapisnika izdala ista notranja organizacijska enota prvostopnega organa. Če organ izve za novo dejstvo, mora postopek obnoviti v zakonitem roku. Čas odkritja istega dejstva se ne more ugotavljati po vsakem "upravnem dejanju" posebej.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 261. člena ZUP lahko organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. Pri tem je vezan na rok, določen v 2. odstavku 263. v zvezi s 1. odstavkom 263. člena ZUP. V primeru obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP lahko z obnovo začne v roku enega meseca od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe smiselno izhaja stališče tožene stranke, da rok za začetek obnove teče šele od dneva, ko za obnovo postopka pristojni organ izve za novo dejstvo v postopku, na katerega se obnova nanaša, in ne od dneva, ko za novo dejstvo izve v drugem postopku. Z navedenim stališčem se sodišče ne strinja, saj je za tek roka po določbah ZUP pravno relevanten le čas, ko organ za nova dejstva in dokaze izve, ne pa vrsta postopka, v katerem jih izve.

Ker po navedenem temelji izpodbijana odločba na napačni uporabi določb procesnega zakona, jo je sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo in zadevo skladno z 2. odstavkom istega člena vrnilo toženi stranki, da o zadevi, ob upoštevanju stališča, ki ga je v tej sodbi zavzelo sodišče, ponovno odloči. Sodišče je o zadevi odločalo na nejavni seji, ker so sprejeto odločitev narekovali že podatki upravnih spisov. Razlogov za zatrjevano ničnost odločbe pa sodišče ni našlo.