Jedro

Za tedaj mladoletno A. A. ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP, zato zanjo že na tej podlagi umik predloga za kazenski pregon ni mogoč. Pravilna pa so tudi pritožbena izvajanja v smeri, da v primerih, ko oškodovanec za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži, ni mogoče sklepati, da nima interesa za kazenski pregon. Navzočnost pooblaščenca namreč izkazuje ravno nasprotno, torej da oškodovanec od predloga za kazenski pregon ne odstopa in da ima za izvedbo kazenskega postopka interes.

Izrek

Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Lendavi je z izpodbijanim sklepom ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega B. B., ki se mu očita, da je na način, naveden v izreku sklepa, storil kaznivo dejanje grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Odločilo je še, da po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca proračun.

2. Zoper sklep se je pritožil državni tožilec iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 5. točko prvega odstavka 371. člena ZKP in drugim odstavkom 371. člena ZKP, torej zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je bil zoper obdolženega B. B. vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1, ki naj bi bilo storjeno na škodo oškodovancev A. A., C. C., Č. Č. in D. D. Navedene oškodovance v tem kazenskem postopku po odločbah o dodeljeni brezplačni pravni pomoči zastopa kot pooblaščenec odvetnik E. E. Vsi oškodovanci so po svojem pooblaščencu v postopku priglasili tudi premoženjskopravni zahtevek. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče za 17. 8. 2022 razpisalo glavno obravnavo, na katero je kot priče povabilo tudi navedene oškodovance, ki so bili v vabilu opozorjeni na posledice, če v redu povabljeni na glavno obravnavo ne bodo prišli in svojega izostanka ne bodo opravičili. V tem primeru se bo namreč štelo, da so predlog za pregon umaknili in bo sodišče kazenski postopek ustavilo oziroma obtožbo zavrnilo. Vsem štirim oškodovancem je bilo vabilo v redu vročeno 12. 7. 2022. Kot nadalje izhaja iz postopka na prvi stopnji, oškodovanci na glavno obravnavo 17. 8. 2022 niso pristopili, pri čemer je sodišče prve stopnje štelo, da svojega izostanka niso opravičili in je zato uporabilo domnevo o umiku predloga za pregon ter izdalo izpodbijani sklep o ustavitvi kazenskega postopka v skladu s tretjim odstavkom 306. člena ZKP.

5. Državni tožilec takšno odločitev graja z razlogi, da je treba v primerih, ko gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, izostanek oškodovanca presojati z vidika, ali je oškodovanec izkazal interes za kazenski postopek, za katerega je podal predlog. Poudarja, da je bil na glavni obravnavi tega dne prisoten pooblaščenec oškodovancev odvetnik E. E., kar po mnenju državnega tožilca pomeni, da so oškodovanci izkazali interes za kazenski pregon obdolženca in zato ni mogoče šteti, da predlog zanj umikajo. Pooblaščenec je na naroku tudi opravičil odsotnost oškodovanke Č. Č., ki ni pristopila zaradi težav s prevozom, do česar se sodišče, kot izpostavlja državni tožilec, v izpodbijanem sklepu ni opredelilo oziroma ni pojasnilo, zakaj takšnega izostanka ni štelo za opravičenega. Ob tem pa državni tožilec v pritožbi še poudarja, da je bila oškodovanka A. A., rojena ... 2004, v času storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (23. 4. 2022) še mladoletna, zato bi se moral uporabiti 15.a člen KZ-1, na podlagi katerega se glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe kazenskega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti. Zato državni tožilec zaključuje, da se za osebe, ki so bile mladoletne v času izvršitve kaznivega dejanja, ne morejo uporabiti določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP o presumpciji umika predloga za kazenski pregon.

6. Državni tožilec ima prav. Pritrditi je namreč njegovi oceni, da za tedaj mladoletno A. A. ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP, zato zanjo že na tej podlagi umik predloga za kazenski pregon ni mogoč. Pravilna pa so tudi pritožbena izvajanja v smeri, da v primerih, ko oškodovanec za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži, ni mogoče sklepati, da nima interesa za kazenski pregon. Navzočnost pooblaščenca namreč izkazuje ravno nasprotno, torej da oškodovanec od predloga za kazenski pregon ne odstopa in da ima za izvedbo kazenskega postopka interes.

7. Tudi sicer je sodna praksa v primeru predlagalnih deliktov že izoblikovala nekaj pomembnih stališč, po katerih se zakonska domneva aktivira samo v primeru res jasno izražene odsotnosti oškodovančevega interesa za pregon.1 V konkretnem primeru, ko je na naroku za glavno obravnavo bil navzoč pooblaščenec vseh oškodovancev, ki je pred tem za vse oškodovance vložil premoženjskopravne zahtevke in na samem naroku tudi skušal opravičiti odsotnost ene od oškodovank (Č. Č.), ni mogoče govoriti o jasno izraženi odsotnosti oškodovančevega interesa za pregon. Zato izostanek oškodovancev z glavne obravnave ne more imeti za posledico domneve umika predloga za pregon. Ob tem je še poudariti, da imajo lahko procesni udeleženci v kazenskem postopku več vlog, tako imajo v konkretnem primeru oškodovanci tudi status priče, pri čemer ima sodišče v primeru neopravičene odsotnosti priče na voljo razpoložljive ukrepe, predvidene z ZKP za zagotovitev njihove navzočnosti na glavni obravnavi. Izostanek oškodovancev pa po drugi strani glede na navzočnost njihovega pooblaščenca v konkretnem primeru ne izpolnjuje pogojev za uporabo domneve o umiku predloga za pregon.

8. Z izpodbijano odločitvijo je tako sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da se zaradi neopravičenega izostanka oškodovancev šteje, da so ti umaknili predlog za pregon. Zato državni tožilec utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, kajti prekršeni so bili predpisi kazenskega postopka o vprašanju, ali je podan predlog oškodovanca. Glede na takšno ugotovitev je sodišče druge stopnje v skladu s tretjim odstavkom 402. člena ZKP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1 Sklep VSL VII Kp 61532/2019 z dne 9. 11. 2020.