Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
5. 10. 2000
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Cvetke Luzar iz Novega mesta na seji dne 5. oktobra 2000
s k l e n i l o :
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o javnem vodovodu in oskrbi naselij z vodo v Občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/87) in Tehničnega pravilnika o javnem vodovodu (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/88) se zavrne.
1.Pobudnica izpodbija Odlok o javnem vodovodu in oskrbi naselij z vodo v Občini Novo mesto (v nadaljevanju: Odlok) in Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik). Navaja, da na njuni podlagi plačuje vodo po pavšalni osnovi glede na število članov gospodinjstva in ne po dejanski porabi. Leta 1992 naj bi v stanovanje, ki se nahaja v večstanovanjskem objektu, vgradila vodomerno napravo, ki dokazuje, da porabi bistveno manj vode, kot jo je dolžna plačevati po izstavljenih računih. Izpodbijana predpisa naj bi bila v nasprotju s 14. in 15. členom Ustave, ker sta zastarela, saj nimata določb, ki bi posameznim gospodinjstvom zagotavljale ne le vgradnjo vodomernih naprav, temveč tudi plačevanje dejanske porabe vode. Po navedbah pobudnice Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju: SZ) ne ureja vodomernih naprav, čeprav bi bilo to po njenem stališču potrebno. Le vodomerna naprava naj bi lahko nepristransko ugotavljala dejansko porabo vode. Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98 - v nadaljevanju: ZVPot) naj bi v 48. členu urejal obračun obveznosti za dobavo vode po dejanski porabi, vendar pobudnica ugotavlja, da še ni bil sprejet ustrezen podzakonski predpis, ki bi omogočal izvajanje te določbe.
2.Mestna občina Novo mesto odgovora ni posredovala. Iz dokumentacije, ki jo je priložila pobudnica, izhaja, da ji je Mestna občina v odgovoru na zastavljeno vprašanje pojasnila, da se večstanovanjski objekt, v katerem živi, nahaja na območju, ki ga ureja zazidalni načrt, po katerem je predviden priključek na javni vodovod za celotni objekt in ne za posamezno stanovanje. Če bi se obravnavani objekt preuredil tako, da bi vsako stanovanje imelo priključek v skladu z izpodbijanimi predpisi in s tem tudi vodomerno napravo, naj bi ne bilo ovir za merjenje in plačevanje vode po dejanski dobavi.
3.Pobudnica izkazuje pravni interes za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih predpisov kot zavezanka za plačilo obveznosti porabljene vode.
4.Odlok ureja oskrbo naselij z vodo. Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden priključek na vodovod ali s posebnim dovoljenjem komunalne organizacije odvzema vodo iz javnega vodovoda oziroma lokalnega vira oskrbe z vodo (5. člen). Kjer je vodovod zgrajen in je iz njega možna oskrba z vodo, je komunalna organizacija dolžna priključiti objekte podjetij in občanov kot uporabnikov na javni vodovod ob pogojih, ki jih določa Odlok (10. člen). Komunalna organizacija izdaja soglasja k prostorskim izvedbenim aktom oziroma k lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, kjer ni sprejetega prostorskega izvedbenega akta, in soglasja za začasne priključke v skladu s tehničnim pravilnikom komunalne organizacije (11. člen). Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora upravljalcu vodovoda plačati prispevke, ki jih določa 9. člen Odloka. Po 14. členu Odloka mora vsak uporabnik vodovoda imeti vgrajeno vodomerno napravo, ki jo lahko vgradi, prestavlja, zamenja ali odstrani le komunalna organizacija v skladu s pogoji, ki jih določa Tehnični pravilnik.
5.Tehnični pravilnik ureja tehnično izvedbo in uporabo javnih vodovodov v Mestni občini Novo mesto (1. člen). Obvezen je za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnemu opremljanju ter za upravljalce in uporabnike vodovodov (2. člen). Po 53. členu mora naročnik za priključitev na javno vodovodno omrežje z upravljalcem skleniti pogodbo o priključitvi. Pogodbi mora priložiti situacijo z vrisanim objektom, kopijo gradbenega dovoljenja in projekt vodovodnega priključka, projekt interne inštalacije oziroma tehnološki projekt za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene.
6.Po drugem odstavku 14. člena Ustave so vsi so pred zakonom enaki. Načelo enakosti ne dovoljuje, da bi normodajalec različno urejal enake situacije. Različna pravna ureditev je ustavno dopustna le za različna dejanska stanja. Odlok enotno predpisuje kriterije za priključitev na vodovod. Če porabnik vode kot posameznik (npr. lastnik stanovanjske enote) izpolnjuje kriterije za priključitev na vodovod, je komunalna organizacija dolžna z njim skleniti pogodbo o dobavi vode in ga priključiti na vodovod. S tem takšen porabnik vode postane tudi uporabnik vodovoda in je dolžan imeti vodomerno napravo. V primeru pobudnice pa je položaj drugačen, saj se za uporabnika vodovoda šteje večstanovanjski objekt, v katerem pobudnica živi. Po Tehničnem pravilniku je zato sklenjena pogodba o priključitvi na vodovod za večstanovanjski objekt kot celoto in ne za posamezno stanovanjsko enoto. Zato v tem primeru stanovalci razmerja glede višine obveznosti, ki jo plačujejo za porabljeno vodo, urejajo kot notranja medsebojna razmerja v skladu z določbami SZ. Različne ureditve priključitve na javni vodovod, ki izhajajo iz različnih dejanskih stanj, ki so lahko posledica tudi različne lastniške strukture stanovanjskih objektov, pa same po sebi ne pomenijo niti kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena) niti kršitve ustavnih določb o načinu uresničevanja človekovih pravic (15. člen Ustave). Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.
7.Pobudnica očitno zmotno meni, da je vsak porabnik vode tudi uporabnik vodovoda in s tem stranka pogodbe o dobavi vode.
Pobudnica tudi le na splošno ugotavlja, da je veljavna zakonodaja neusklajena (SZ in ZVPot), ne zatrjuje pa, da je v nasprotju z Ustavo, zato Ustavno sodišče tega ni presojalo.
8.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: namestnik predsednika dr. Lojze Ude ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Namestnik predsednika dr. Lojze Ude