Jedro

Sporno zemljišče predstavlja posebni skupni del v korist gostinskega lokala. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja in zgraditvijo terase je namreč pravni prednik udeleženca na zemljišču, kjer stoji sporna pokrita terasa, pridobil pravico uporabe, ki se je po prvem odstavku 2. člena ZLNDL spremenila v lastninsko pravico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani V. točki potrdi.

II. Udeleženec A. A. sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) ugotovilo, da so parcele št. 478/2, 481/2, 482/23, 482/24, 482|25, 482/26 in 477/32, vse k. o. 0000 X.,1 pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 0000-1068 z naslovom V. cesta 71 v X., stoječi na parceli št. 481/6, ter so v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe; te parcele se v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča po uradni dolžnosti vpišejo v zemljiški knjigi kot splošni skupni deli stavbe ID znak 0000-1068 ter so v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe. Nadalje je ugotovilo (II.), da sta parceli št. 482/330 in 477/33 posebna skupna dela, ki sta v lasti vsakokratnega lastnika posameznega dela z ID znakom 0000-1068-199, kar se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški knjigi; (III.) da sta parceli št. 482/28 in 482/27 posebna skupna dela, ki sta v lasti vsakokratnega lastnika posameznega dela z ID znakom 0000-1068-195 v deležu do ½ ter v lasti vsakokratnega lastnika posameznega dela z ID znakom 0000-1068-196 v deležu do ½, kar se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški knjigi; (IV.) da sta parceli št. 482/29 in 477/34 posebna skupna dela, ki sta v lasti vsakokratnega lastnika posameznega dela z ID znakom 0000-1068-90, kar se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški knjigi in (V.) da je parcela št. 482/31 posebni skupni del, ki je v lasti vsakokratnega lastnika posameznega dela z ID znakom 0000-1068 233, kar se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiški knjigi. V delu, ki se nanaša na ugotovitev pripadajočega zemljišča po parcelah št. 482/22 in 477/35, obe k. o. 0000 X., je (VI.) postopek ustavilo in v tem delu po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi izbrisalo zaznambo postopka.

2. Predlagatelj se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper V. točko sklepa in predlaga v tem delu spremembo tako, da se ugotovi, da je parcela št. 482/31 pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 0000-1068 z naslovom V. cesta 71 v X., stoječi na parceli št. 481/6, in v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe; podrejeno predlaga razveljavitev V. točke sklepa in vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Navaja, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb, zlasti iz vlog z dne 30. 4. 2022, 26. 6. 2022 in 16. 8. 2022, na katere se sklicuje v izogib ponavljanju in v katerih je podrobno navedel, zakaj sporna parcela predstavlja splošen skupni del stavbe in ne posebnega skupnega dela. Pojasnjuje, da nakup vetrolova ne pomeni, da je bila kupljena terasa, ta ni bila del prodajne pogodbe, s katero je bil kupljen lokal. Do te trditve se sodišče ni opredelilo, prav tako ne do trditve, da je bil v istem časovnem obdobju v isti stavbi kupljen atrij, katerega cena je bila 48.749,40 DIN za 16 m2, cena terase gostinskega lokala v nekaj večji izmeri od tega pa naj bi bila kar 10× nižja. Neskladne so tudi površine terase: gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno za 17 m2, sedaj pa je sodišče priznalo 24 m2. Glede priposestvovanja pritožba opozarja, da A. A. ni bil dobroverni posestnik, saj je ves čas vedel, da sporne terase ni kupil, poleg tega je pripadajoče zemljišče izven pravnega prometa in ga ni mogoče kupiti (prim. prvi odstavek 44. člena SPZ), kar izhaja tudi iz sodne prakse (II Ips 364/2009, II Ips 262/2009, II Ips 420/2011). Sodišče se je pri odločitvi nekritično oprlo na enostavčno in neobrazloženo izvedeniško mnenje izvedenke urbanistične stroke. Pritožnik meni, da gradbeno dovoljenje ni bilo dano za izgradnjo terase, a tudi če bi bilo, to ne bi bil veljaven naslov za pridobitev lastninske pravice.

3. V odgovoru na pritožbo udeleženec A. A. (v nadaljevanju: udeleženec) pritrjuje izpodbijani odločitvi, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločanju uporabilo pravilno zakonsko podlago. Kaj je pripadajoče zemljišče, ureja prvi odstavek 42. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča2 - v nadaljevanju: ZVEtL-1), kaj sodišče upošteva v postopku ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča, pa določa 43. člen ZVEtL.

6. Izvedenka urbanistične stroke je na naroku 14. 4. 2022 podala izvedeniško mnenje, da iz projektne dokumentacije za lokal picerija (št. projekta 00-185/85 B., TOZD C.) izhaja, da je bila sporna terasa načrtovana skupaj z ureditvijo notranjosti gostinskega lokala (list. št. 438). Temu je predlagatelj nasprotoval, a vendar pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, saj se zaključki izvedeniškega mnenja ujemajo z listinskimi dokazi (gradbeno in uporabno dovoljenje). Ugotovljeno je bilo, da je pravni prednik udeleženca od investitorja kupil lokal z vetrolovom, da pa je v letu 1985 pridobil gradbeno dovoljenje tudi za izgradnjo zastekljene in pokrite terase. Projekt pravnega prednika udeleženca je torej nedvomno obsegal tudi teraso. V letu 1987 je pridobil uporabno dovoljenje za lokal, udeleženec pa v letu 1998 še uporabno dovoljenje za teraso. V družbeni lastnini je graditelj z odobritvijo uporabe stavbnega zemljišča za gradnjo s strani občinskih organov in zakonito izgradnjo stavbe po samem zakonu pridobil pravico uporabe na zemljišču pod stavbo in zemljišču, potrebnem za njeno rabo,3 kar pomeni, da je s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in zgraditvijo terase pravni prednik udeleženca na zemljišču, kjer stoji sporna pokrita terasa, pridobil pravico uporabe, ki pa se je po prvem odstavku 2. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini4 (v nadaljevanju: ZLNDL) spremenila v lastninsko pravico. Res je, da je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje le za 17 m2, a dejstvo, da je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno in da je bila na tej podlagi zgrajena sporna terasa (zimski vrt), vsekakor daje podlago za udeleženčevo dobro vero, v kateri je ta ves čas od pridobitve lokala dalje, tudi po letu 1997 (torej po koncu družbene lastnine), uporabljal celotno teraso v izmeri 24 m2, kar pa potrjuje, da so (glede manjkajoče površine) izpolnjeni pogoji za priposestvovanje. Zato je pravilna presoja, da sporno zemljišče ne predstavlja splošnega skupnega dela stavbe, ampak posebni skupni del v korist gostinskega lokala (ID znak 0000-1068-233). Te ugotovitve povsem zadoščajo za odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, zaradi česar ta ni obremenjena s procesno kršitvijo, ker se sodišče ne bi opredelilo do ostalih navedb predlagatelja. Sodišče se je moralo opredeliti le do pravno pomembnih trditev5 – vprašanje, za koliko je kupil lokal pravni prednik udeleženca, glede na upoštevane kriterije za odločitev ni pravno pomembno.

7. Drži sicer (kar trdi pritožba), da se je funkcionalno zemljišče vedno lahko prenašalo le skupaj s stavbo in ni bilo v samostojnem pravnem prometu, a v obravnavani zadevi ni šlo za tak primer. Pritožba v zvezi s tem navaja tri sodne odločbe VS RS, a gre pri vseh treh za povsem drugačno situacijo od obravnavane: pravni prednik udeleženca je s pridobitvijo gradbenega dovoljenja (tudi) za pokrito teraso pridobil na zemljišču pravico uporabe in tako ni šlo za primer, ko bi se nanj prenašalo funkcionalno zemljišče. 8. Ker zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. V nepravdnem postopku praviloma vsak udeleženec krije svoje stroške (prvi odstavek 40. člena ZNP). Sicer pa stroški, ki so nastali udeležencu z odgovorom na pritožbo, tudi niso bili potrebni, saj z njim ni prispeval k odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 165. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 3. členom ZVEtL-1). Stroške odgovora na pritožbo zato krije sam udeleženec.

1 V nadaljevanju bo opuščena navedba katastrske občine, saj bo vedno govora o k. o. X. 2 Uradni list RS, št. 34/2017. 3 Prim. prvi odstavek 12. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80, s spremembami). 4 Uradni list RS, št. 44/1997, s spremembami. 5 VSRS sklep II Ips 208/2014.