Jedro

Kazenski pregon zoper delavca ni zakoniti razlog za začasno odstanitev delavca z dela, razen če gre za obvezni suspenz zaradi pripora v smislu 97. člena ZDR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo odločbo ravnatelja tožene stranke o začasni odstranitvi iz zavoda št. 0-02/182 z dne 8.4.1997 in odločbo sveta tožene stranke št. 0-02/191 z dne 21.4.1997. Naložilo je toženi stranki, da je dolžna pozvati tožnika na njegovo delovno mesto v osmih dneh pod izvršbo (1. odstavek izreka). Nadalje mora tožena stranka tožniku izplačati razliko med osebnim dohodkom, ki bi ga tožnik prejemal, če bi delal in akontacijo osebnega dohodka (pravilno nadomestilom plače), ki jo tožniku izplačuje tožena stranka od 8.4.1997 do ponovnega poziva na delo, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega prejemka do plačila, v osmih dneh pod izvršbo (2. odstavek izreka). Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti tudi stroške postopka v znesku 19.482,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila (3. odstavek izreka).

Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovite dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka v pritožbi pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožnika odstranila iz zavoda iz razloga, ki ni predviden v splošnem aktu tožene stranke. Po mnenju tožene stranke pa bi moralo sodišče ugotoviti obstoj utemeljenih razlogov za odstranitev tožnika iz zavoda neodvisno od določb splošnega akta. Po mnenju tožene stranke je namreč tožnikova prisotnost v vlogi vzgojitelja vzgojno motenih otrok v času, ko obstaja resen dvom o njegovi strokovnosti in sum o storitvi kaznivega dejanja, ogrozila nemoten potek in izvajanje dejavnosti tožene stranke. S tem pa naj bi bil podan zakonski pogoj za odstranitev delavca iz zavoda. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo, oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnik je podal odgovor na tožbo, v katerem predlaga, da se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni formalni pogoji za odstranitev tožnika iz zavoda (tožene stranke), ker je bil tožnik odstranjen iz razloga, ki ni predviden v splošnem aktu tožene stranke. Tožena stranka priznava, da je bil tožnik odstranjen iz razloga, ki ni predviden v splošnem aktu, vendar meni, da bi tožnik lahko bil, glede na okoliščine primera, odstranjen iz zavoda na podlagi določil zakona. Takšna trditev tožene stranke pa nima zakonske podlage. Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 7/93 - ZDR) namreč določa pogoje, pod katerimi je mogoče delavca odstraniti z dela pri delodajalcu, kar je dopustno v naslednjih primerih: (1) ko je zoper njega uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se v skladu z zakonom izreče prenehanje delovnega razmerja, (2) v primeru neopravičenega izostanka pet zaporednih dni in (3) v drugih primerih, določenih s splošnim aktom in ob izpolnjevanju zakonskih pogojev. V obravnavanem primeru niso podani pogoji za začasno odstranitev iz kateregakoli izmed naštetih razlogov. Kazenski pregon ni naveden kot primer oz. razlog za začasno odstranitev delavca z dela, razen če gre za obvezni "suspenz" zaradi pripora v smislu 97. člena ZDR.

Ker torej niso izpolnjeni pogoji za izrek ukrepa začasne odstranitve z dela pri delodajalcu, je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem tudi ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90 - ZPP-77), na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi oz. pri preizkusu izpodbijane sodbe paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).