Jedro

Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. Obvestilo organu o vročitvi (vročilnica) je javna listina, vendar pa mora stranka, ki dokazno informacijo javne listine izpodbija, v ta namen podati določne in z dokazi podprte trditve o razlogih za njeno neverodostojnost.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravna enota Škofja Loka (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo in sklepom št. 330-484/2022-6249-215 z dne 9. 8. 2024 (v nadaljevanju prvostopenjski akt) zavrnila sklenitev pravnega posla, sklenjenega med tožnikom kot kupcem in A. A., B. B., C. C., D. D. in E. E. kot prodajalci nepremičnin parc. št. 1001/1, 1002, 1003/4, 1003/6, 1004, 1005, 1009, 1018, 1127 in 1153 vse k.o. ..., kupnina pa je vključevala tudi kupnino za nepremičnino parc. št. *124 k. o. ..., in sicer v delu, ki se nanaša na kmetijska in gozdna zemljišča. Prav tako je zavrnila pravni posel za ta ista zemljišča, sklenjen med prej navedenimi prodajalci in F. F. ter G. G. (v nadaljevanju stranki z interesom) kot kupcema. Zahtevka tožnika in strank z interesom, ki sta se nanašala na zemljišče parc. št. *124 ter del parc. št. 1001/1 in 1003/4 vse k.o. ..., ki je po namenski rabi opredeljeno kot stavbno zemljišče, pa je zavrglo.

2.Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je s sklepom in odločbo št. 33008-235/2024-20 z dne 14. 4. 2025 (v nadaljevanju drugostopenjski akt) združilo pritožbena postopka tožnika in strank z interesom, ugodilo pritožbi strank z interesom in odobrilo pravni posel, tožnikovo pritožbo pa zavrnilo. Zavrnilo je tudi zahtevka tožnika in strank z interesom za povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3.Tožnik je zoper odločbo prvostopenjskega in odločbo drugostopenjskega organa vložil tožbo v upravnem sporu, s katero sodišču predlaga, naj ju odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

4.Stranka z interesom G. G. je v vlogi z dne 27. 6. 2025 sporočil, da je vložena tožba prepozna. Tožniku je bil drugostopenjski akt vročen s fikcijo 2. 5. 2025, tožbo pa je vložil 5. 6. 2025, kar pomeni po izteku 30 dnevnega roka. Predlaga, da jo sodišče kot prepozno zavrže.

5.Toženka je na tožbo odgovorila in poslala upravni spis. Uvodoma ugovarja pravočasnosti tožbe. Navaja, da je bil drugostopenjski akt vročen s fikcijo vročitve. Poskus vročitve je bil opravljen 17. 4. 2025, vendar tožnikov pooblaščenec pošte ni prevzel v nadaljnjih 15. dneh, zato mu je vročevalec pošiljko pustil v predalčniku 5. 5. 2025. Rok 15 dni se je iztekel 2. 5. 2025. Ta dan je bil sicer državni praznik, kar pa na fikcijo vročitve ne vpliva. Ker je bila vročitev opravljena 2. 5. 2025, je rok za vložitev tožbe iztekel s 2. 6. 2025, saj je bila 1. 6. 2025 nedelja.

6.Sodišče je po prejemu upravnega spisa zadeve ugotovilo, da je bil drugostopenjski akt, s katerim je bil v tej zadevi postopek končan, odvetniški pisarni A. d. o. o., kot pooblaščenki tožnika v upravnem postopku, vročen s fikcijo 2. 5. 2025, kar pomeni, da je rok za vložitev tožbe potekel 2. 6. 2025, in je bila tožba, ki je bila priporočeno po pošti oddana 3. 6. 2025, vložena prepozno. Z navedeno ugotovitvijo je sodišče tožnika pred izdajo tega sklepa seznanilo s pozivom z dne 18. 9. 2025 ter ga pozvalo k morebitni izjavi v roku 8 dni.

7.Tožnik je v izjavi z dne 26. 9. 2025 navedel, da njegovemu pooblaščencu 17. 4. 2025 ni bil opravljen poskus vročitve nobene pošiljke. Oseba, ki je pooblaščena za prevzem pošte, je bila tega dne na delovnem mestu v pisarni in bi v primeru, da bi poštni delavec dejansko prišel, pošto tudi prevzela. Prav tako v nabiralniku ni bilo puščenega nobenega obvestila. Pooblaščenec tožnika je sicer v vmesnem času od 17. 4. 2025 do 5. 5. 2025 najmanj enkrat prevzel tudi pošto osebno na .... To pomeni, da bi v primeru, da je bilo v nabiralniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, pošiljko tudi prevzel. Do tega pa ni prišlo izključno zaradi napake poštne službe oziroma poštnega delavca. Ob prevzemu pošte poštni uslužbenec ni ravnal v skladu s sedmim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj ni preveril, ali naslovnika na pošti čaka še kakšno sodno pisanje, ki se vroča osebno, in ki bi mu ga moral izročiti. V postopku vročanja gre za očitno napako, zato fikcija vročitve ni nastala, drugostopenjski akt pa je bil vročen 5. 5. 2025, ko je pooblaščenec pošiljko dejansko prevzel. Dodaten indic, da je temu tako, izkazuje tudi obrazec predhodnega preizkusa pri sodišču, iz katerega izhaja, da je sodišče najprej štelo, da je bil drugostopenjski akt vročen 5. 5. 2025, in to naknadno popravilo na 2. 5. 2025. Tožnik še dodaja, da je imel njegov pooblaščenec s B. večkrat težave, zato je vložil tudi pritožbo, o kateri je bil 6. 5. 2025 sestavljen zapisnik. Zaradi težav s pridobivanjem zapisnika predlaga, da sodišče samo vpogleda v to dokumentacijo. Reklamacijo v zvezi z obravnavano pošiljko je vložil tudi 26. 9. 2025.

8.Stranka z interesom G. G. v vlogi z dne 7. 10. 2025 navaja, da je povratnica javna listina, ki nedvomno dokazuje, da je bil poskus vročitve opravljen. Pooblaščenec tožnika pa ne trdi, da ne bi imel poštnega nabiralnika, da bi bil ta neuporaben ali da do njega ne bi imel dostopa. Prav tako ne zatrjuje, da pooblaščenec sam ali oseba, ki je pri pooblaščencu pooblaščena za sprejem pošte, poštni nabiralnik redno in vestno pregleduje. Od odvetnika kot skrbnega strokovnjaka se pričakuje, da ima vzpostavljen zanesljiv sistem sprejemanja pošte, česar pooblaščenec sploh ni zatrjeval. Trditve tožnika, da je pooblaščenec med 17. 4. 2025 in 5. 5. 2025 osebno prevzemal pošto na ..., so dokazno nepodprte in celo v nasprotju s predloženimi dokazi. Iz seznama prevzetih pošiljk izhaja, da je bila pošta prejeta po pošti (torej po vročevalcu) in ne na pošti (na poštnem okencu). Za odvetnike, ki se kot strokovnjaki poklicno ukvarjajo s pravom in postopki, velja najvišji standard dolžne skrbnosti. Trditev, da je pooblaščenec tožnika imel večkratne težave s prevzemom pošiljk, ne opravičuje njegove zamude, temveč dokazuje nezadostno skrbnost. Pri sistemskih težavah bi namreč moral ravnati proaktivno, brez pasivnega čakanja in kasnejšega sklicevanja na napake, ki bi jih s profesionalno skrbnostjo lahko predvidel ali preprečil. Razlog za zamudo je v nezadostni skrbnosti pooblaščenca tožnika pri ravnanju s pošto, kar pa ne zadosti standardu upravičenega razloga za zamudo. Dodaja še, da je iz predložene fotografije poštne pošiljke jasno vidna nalepka "osebna vročitev ZUP", kar pomeni, da bi pooblaščenec tožnika moral in mogel pričakovati, da vročitev poteka po pravilih, ki vključujejo tudi možnost fikcije vročitve.

9.Stranka z interesom F. F. je v vlogi z dne 10. 10. 2025 navedla, da se v celoti pridružuje vlogi in dokazom druge stranke z interesom G. G.. Predlaga, da sodišče tožbo kot prepozno zavrže.

10.Toženka v vlogi z dne 3. 11. 2025 vztraja, da je bil poskus vročitve pooblaščencu tožnika opravljen 17. 4. 2025. Navedba, da je bila oseba, pooblaščena za sprejem pošte pri pooblaščencu tožnika, tega dne na delovnem mestu, brez npr. predložitve evidence delovnega časa za to osebo, tega ne dokazuje. Vprašljivo pa je tudi, ali se evidenca delovnega časa vodi na način, da bi bil tak dokaz primeren in koristen za ugotavljanje potrebnih dejstev. Prav tako ni jasno, kaj se s seznamom prejetih pošiljk za 22., 23. in 24. 4. 2025 sploh dokazuje. Poskus vročitve je bil namreč opravljen 17. 4. 2025, kar dokazuje tudi fotografija pošiljke, ki jo je tožnik priložil in iz katere izhaja, da spodnjega dela pisemske ovojnice ni. To pomeni, da je vročevalec pooblaščencu tožnika pustil obvestilo o prispeli pošiljki. Sklicevanje tožnika na sedmi odstavek 142. člena ZPP je nerelevantno, saj se vroča po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Brez predložitve obvestila prevzem ovojnice ZUP ni mogoč. Ker je pooblaščenka tožnika odvetniška pisarna in s tem profesionalka na področju prava, tudi na področju upravnega postopka, bi morala po prejemu pošiljke takoj ugotoviti, da gre za pošiljko, katere poskus vročitve je bil predhodno že opravljen, kot tudi dejstvo, da je prejela pošiljko ZUP, ne da bi ji bila ponujena v podpis vročilnica. Trditve tožnika, da poskus vročitve ni bil opravljen, po navedbah toženke potrjuje tudi B., saj je iz poizvednice razvidno, da je bil poskus vročitve opravljen 17. 4. 2025 in da je bilo takrat tudi puščeno sporočilo o prispelem pismu. Opozarja, da si tožnik prihaja sam s sabo v nasprotje, s tem ko trdi, da bi ob neuspelem poskusu vročitve pooblaščenka za sprejem pošte to zagotovo prevzela 22. 4. 2025, hkrati pa navaja, da so določene pošiljke tudi več dni ali tednov ostajale na pošti.

11.Tožnik v svoji pripravljalni vlogi z dne 14. 1. 2026 odgovarja na navedbe toženke in strank z interesom ter pojasnjuje, da odvetniki sodnih pisanj niso dolžni prevzeti takoj, temveč v roku 15 dni, zato zavrača toženkine navedbe o nepravilnem ravnanju. Vztraja, da je vročevalec pri vročanju sporne pošiljke storil napako, prav tako pa se mu zdi nenavadno, da je pooblaščenec strank z interesom že 9. 6. 2025 poizvedoval o pravočasnosti vložene tožbe. Nadalje trdi, da ga poštni uslužbenec dne 22. 4. 2025 pri dvigovanju drugih pisanj ni obvestil tudi o spornem pisanju, kar bi po tožnikovem mnenju moral storiti, čeprav te dolžnosti ZUP ne predpisuje. Dodaja, da prejeto pisanje (v poštnem nabiralniku) na ovojnici ni imelo navedbe, da je bil 17. 4. 2025 opravljen poskus vročitve, zato ni imel nobenega indica, da je bilo to pisanje predhodno že poskušano vročiti. Sodišču predlaga, naj od B. zahteva predložitev njegove pritožbe glede dela poštarja v več primerih. Predložil je še izpis iz kadrovske evidence, iz katerega izhaja, da je bila uradnica (tajnica) 17. 4. 2025 cel dan na delovnem mestu, ter elektronsko sporočilo B., iz katerega izhaja, da je poštar 17. 4. 2025 opravil vse svoje dolžnosti, s pojasnilom, da se napake lahko zgodijo, B. pa ne more z gotovostjo potrditi, ali je bil poskus vročitve opravljen ali ne.

K I. točki izreka:

12.Tožba je prepozna.

13.V skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) začne teči rok za tožbo z vročitvijo upravnega akta stranki. Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

14.Sodišče po vpogledu v upravni spis ugotavlja, da je bil drugostopenjski akt, s katerim je bil postopek v zadevi končan, pooblaščencu tožnika poslan kot priloga dopisa prvostopenjskega organa št. 330-484/2022-6249-234 z dne 16. 4. 2025. Rok za tožbo je torej začel teči z vročitvijo tega akta. Za odločitev v tej zadevi je bistveno vprašanje, kdaj je bil navedeni akt vročen tožniku.

15.ZUP, ki je veljal v spornem obdobju, v prvem odstavku 87. člena določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti tako, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (četrti odstavek 87. člena ZUP). Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vroča njemu (prvi odstavek 88. člena ZUP). Vročitev zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu stranke se opravi tako, kot je predpisano v členih 83 do 87 tega zakona (drugi odstavek 88. člena ZUP).

16.Drugostopenjski akt je bil v obravnavanem primeru po podatkih upravnega spisa vročen tožnikovemu pooblaščencu v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena ZUP. Iz obvestila organu, ki je v upravnem spisu, izhaja, da je vročevalec 17. 4. 2025 tožnikovemu pooblaščencu poskušal vročiti drugostopenjski akt. Ker osebna vročitev ni bila uspešna, je v njegovem hišnem predalčniku pustil sporočilo, kje se pismo nahaja, in da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Nadalje je iz navedenega sporočila razvidno tudi, da tožnikov pooblaščenec pisma v 15-dnevnem roku ni prevzel, zato je bilo pismo po preteku tega roka puščeno v njegovem hišnem predalčniku v ponedeljek, 5. 5. 2025.

17.Glede na navedeno je v konkretnem primeru 15-dnevni rok za prevzem pisma začel teči v petek, 18. 4. 2025, in se je iztekel v petek, 2. 5. 2025. Drugostopenjski akt je bil torej na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP vročen s fikcijo vročitve v petek, 2. 5. 2025 ,1 kar pomeni, da je rok za tožbo začel teči v soboto, 3. 5. 2025, in se je iztekel v ponedeljek, 2. 6. 2025. Ker je bila tožba priporočeno po pošti oddana 3. 6. 2025, je bila vložena prepozno.

18.Sodišče ob tem še dodaja, da je obvestilo organu o vročitvi (vročilnica) javna listina v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa. Navedeno dokazno pravilo sicer ni absolutno - dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP) -, vendar pa mora stranka, ki dokazno informacijo javne listine izpodbija, v ta namen podati določne in z dokazi podprte trditve o razlogih za njeno neverodostojnost. To pomeni, da mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti dokaze, ki ob obravnavi vzbudijo resen dvom v pravilnost dejstev, ki so v vročilnici navedena. Izpodbijanje zakonske domneve s posplošenimi navedbami bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil. Ta je v zaupanju v ravnanje nosilcev javnih pooblastil.

19.Iz obvestila organu o vročitvi izhaja, da je bilo sporočilo puščeno v hišnem predalčniku tožnikovega pooblaščenca 17. 4. 2025. Tožnik trdi, da je bila tega dne oseba, pooblaščena za sprejem pošte pri pooblaščencu, na delovnem mestu in bi pošiljko prevzela oziroma bi jo prevzela najmanj 22. 4. 2025, ko je prevzemala druge nanjo naslovljene pošiljke v poslovalnici B. na .... Tožnik svoje trditve, da 17. 4. 2025 poštar ni dostavil nobene pošiljke in ni pustil nobenega obvestila v poštnem predalčniku, dokazuje le z izpisom iz kadrovske evidence njegovega pooblaščenca, iz katerega izhaja, da je bila tajnica tisti dan prisotna na delovnem mestu. Sama prisotnost določene osebe na delovnem mestu teh trditev ne more izkazati. Tožnik bi lahko predložil vsaj izjavo te osebe o poteku prejema pošiljk na ta dan in predlagal njeno zaslišanje. Nič od tega ni storil.

20.Pri tem tožnik prihaja tudi v medsebojno neskladje, saj iz predloženega elektronskega sporočila, ki ga je njegov pooblaščenec poslal B. dne 23. 5. 2025, izhaja njegova lastna trditev, da je med 17. 4. in 2. 5. 2025 osebno prevzel več pošiljk. Navedeno je v nasprotju s trditvami iz vlog, v katerih tožnikov pooblaščenec navaja, da dne 17. 4. 2025 ni bil opravljen noben poskus osebne vročitve. Prav tako bi lahko glede tega dejstva predlagal zaslišanje poštarja, ki se sicer po navedbah B. ne more spomniti postopka vročanja za točno določeno upravno pisanje, verjetno pa bi se lahko spomnil vsaj dejstva, ali je na ta dan sploh opravljal dostavo pošiljk tožnikovemu pooblaščencu.

21.Nadalje je nerelevantna trditev, da bi oseba, pooblaščena za prevzem pošte pri pooblaščencu tožnika, pisanje zagotovo prevzela 22. 4. 2025, če bi bil poskus vročitve opravljen 17. 4. 2025. V skladu z določbami ZUP lahko prejemnik dokumenta, za katerega je odrejena osebna vročitev in mu vročevalec pisanja ni mogel vročiti ob t. i. prvem poskusu vročitve, pisanje prevzame v 15 dneh. Za razliko od določb ZPP, ki urejajo ravnanje uslužbenca pošte ob dvigu pisanja, da preveri, ali naslovnika na pošti čaka še kakšno sodno pisanje, ZUP za pisanja v upravnem postopku takšnega ravnanja ne ureja. To pomeni, da poštni uslužbenec ob zglasitvi naslovnika na pošti ni dolžan preveriti, ali ga tam čaka kakšna poštna pošiljka, ki se vroča po pravilih ZUP.

22.Tožnik drugih navedb, ki bi vzbudile dvom v to, da obvestilo 17. 4. 2025 ni bilo puščeno v poštnem nabiralniku, ne navede niti ne predloži za to nobenih dokazov. Zatrjuje le, da njegov pooblaščenec obvestila v hišni predalčnik 17. 4. 2025 ni prejel. Resda v skladu s sodno prakso ni dolžan dokazati negativnih dejstev, vendar pa morajo biti njegove navedbe kljub temu takšne, da prepričljivo in z dokazi podprtim utemeljevanjem vzbudijo resen dvom v to, da sporočilo o prispelem pismu ni bilo puščeno v njegovem predalčniku1. Tožnik sicer trdi, da je imel njegov pooblaščenec več težav s prevzemom pošiljk na B. in da je zato naslovil pritožbo, o kateri je bil sestavljen zapisnik z dne 6. 5. 2025, vendar pa slednje po presoji sodišča prav tako ni vzbudilo zadostnega dvoma v to, da sporočilo o prispelem pismu ni bilo puščeno v hišnem predalčniku 17. 4. 2025. Sodišče ponovno dodaja, da bi o tovrstnih težavah verjetno vedela izpovedati oseba, ki je pri pooblaščencu tožnika zaposlena za prejem pošte, pa je tožnik ni predlagal kot pričo. Sodišče prepisa pritožbe ni pridobivalo od B., saj dejstvo, ali je bila pritožba vložena (kar sodišče tožniku tudi verjame), nima nobenega vpliva na pravilnost vročitve spornega upravnega pisanja.

23.Tožnik še navaja, da je njegov pooblaščenec pošiljko drugostopenjskega upravnega organa prevzel 5. 5. 2025 brez kakršnegakoli pisnega ali ustnega obvestila, zato je priložil tudi fotografijo ovojnice. Trdi, da vročilnice ni in da bi pisanje vročilnico moralo vsebovati, če je bilo po preteku 15 dni puščeno v nabiralniku. Sodišče ugotavlja, da je prav iz navedenega tožnikovega dokaza razvidno, da gre za ovojnico za osebno vročanje po ZUP in da na njej manjkata spodnja dela. Po Pravilniku o ovojnici, vročilnici in drugih sporočilih za vročanje v upravnem postopku je ovojnica izdelana kot večslojna tiskovina (prvi odstavek 3. člena), levi del zgornjega dela sloja ovojnice in njegov hrbtni del sta vročilnica (prvi odstavek 4. člena), ki se izpolni v primeru, če naslovnik pismo prevzame (na dan dostave ali kasneje na pošti v okviru 15-dnevnega roka), v desnem zgornjem delu so podatki o številki in vsebini, pošiljatelju, naslovniku, navedeno je odebeljeno besedilo "osebna vročitev ZUP" (prvi odstavek 10. člena), spodnji del ovojnice pa je razdeljen na dva enaka dela, ki sta ločena z vertikalno perforiranim nizom, pri čemer je na levi strani sporočilo o prispelem pismu (prvi odstavek 6. člena), na desni strani pa obvestilo organu o vročitvi (prvi odstavek 9. člena).

24.Po presoji sodišča navedena fotografija potrjuje, da je šlo v konkretnem primeru za ravnanja vročevalca, ki jih ZUP ureja v primeru, ko naslovnik pisanja ne prevzame v 15 dneh, in da gre za fikcijo vročitve. Pooblaščenec tožnika je odvetnik in zato predstavlja osebo, ki pozna pravne posledice osebnega vročanja po veljavnih postopkovnih predpisih, razume pomen prekluzivnih rokov in katere skrb za pravočasno vlaganje vlog je ena njenih temeljnih odgovornosti. Tožnikov pooblaščenec bi kot pravni strokovnjak moral tudi vedeti, da se prvi poskus osebne vročitve po ZUP (nesporno izrecno označeno na ovojnici) ne opravlja tako, da se pisanje kar pusti v poštnem predalčniku. Že iz te okoliščine bi pooblaščenec moral vedeti, da se kot datum vročitve ne more šteti dan, ko je upravno pošiljko našel v poštnem predalčniku. Na to možnost (da ne gre za prvi poskus vročitve) bi pooblaščenca morala opozoriti tudi jasna oznaka, da je bila pošiljka na pošto oddana 16. 4. 2025. Skrajno nenavadno bi bilo, da bi poštna pošiljka znotraj Republike Slovenije potovala več kot 15 dni. Iz opisanih razlogov sodišče ne sprejema trditve tožnika, da je njegov pooblaščenec upravičeno sklepal, da mu je bila pošiljka osebno vročena 5. 5. 2025. Tega ne omaje niti trditev tožnika, da je na obrazcu sodišča, ki je namenjen predhodnemu preizkusu, v zvezi z datumom vročitve drugostopenjskega akta prečrtan datum 5. 5. 2025 in naveden datum 2. 5. 2025. Obrazec za predhodni preizkus ni javna listina, temveč delovni pripomoček sodnega osebja. Sodnik (in ne sodno osebje) pa je tisti, ki bo odločil na podlagi podatkov spisa (in ne delovnega pripomočka).

25.Tožnik ugotovitve, da je bil njegov pooblaščenec 17. 4. 2025 z vložitvijo obvestila v hišni predalčnik obveščen o prispeli poštni pošiljki, ki je vsebovala drugostopenjski akt, oziroma da mu je bila tega dne poskušana vročitev, kot je to razvidno iz obvestila organu o vročitvi, ki je v upravnem spisu, s svojimi navedbami ni uspel omajati. Prav tako so njegove navedbe ostale dokazno nepodprte.

26.Na pravočasnost tožbe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti in ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.

K II. točki izreka:

27.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.

-------------------------------

1Načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 14. 1. 2015, Vrhovno sodišče RS, Pravna mnenja, št. 1/2015.

2Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1085/2022 z dne 14. 7. 2022.