Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zoper sklep o domiku ni pritožbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke v tem delu zavrglo.
I. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa z dne 29. 11. 2021 se zavrže. II. V ostalem delu se pritožba zoper sklep z dne 29. 11. 2021 in v celoti pritožba zoper sklep z dne 9. 12. 2021 zavrneta in se potrdita sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 11. 2021 v točkah I in III izreka in popravni sklep z dne 9. 12. 2021.
1. S sklepom z dne 29.11.2021 je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog nasprotne udeleženke za prekinitev postopka in preklic dražbe zavrne (točka I izreka), nepremičnino – katastrska občina ..., stavba 001 del stavbe 5 je domaknilo A. A. (točka II izreka), isto nepremičnino je tudi izročilo A. A. in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini vknjiži lastninska pravica v korist in na ime A. A., pri isti nepremičnini pa se izbriše ID pravice/zaznambe 000 (zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist B. B.). Odločilo je tudi, da se je nasprotna udeleženka dolžna iz zgoraj navedene nepremičnine izseliti v roku 60 dni po pravnomočnosti predmetnega sklepa (točka III izreka).
2. S popravnim sklepom z dne 9.12.2021 je sodišče prve stopnje sklep z dne 29.11.2021 popravilo tako, da je v 4. odstavku obrazložitve v oklepaju napačno zapisani znesek 92.000,00 EUR popravilo s pravilnim zneskom 160.600,00 EUR.
3. Zoper oba sklepa se je pritožila nasprotna udeleženka.
4. Sklep z dne 29.11.2021 izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, sklep z dne 9.12.2021 pa iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev obeh sklepov in ugoditev predlogu nasprotne udeleženke, podrejeno pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da pogojev za prodajo in domik nepremičnine ni, saj je nasprotna udeleženka nasprotovala prodaji nepremičnine in predlagala drugačno delitev nepremičnine, to je fizično delitev nepremičnine. O tem sodišče ni odločalo. Predlagala je tudi zvišanje in ponovno cenitev sporne nepremičnine ter pravico do stanovanja, o čemer sodišče ni odločilo. Povzame določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ1) o delitvi stvari in predlaga fizično delitev stvari. Sodišču prve stopnje očita, da se do fizične delitve ni opredelilo in da je zato podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP2). Nasprotna udeleženka je predhodno predlagala obnovo postopka, saj ji pošta v zadevi N 000/2017 ni bila vročena. Sodišče je storilo procesno kršitev načela kontradiktornosti po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Poleg tega v predmetni zadevi teče tudi pravdni postopek opr. št. II P 000/2019 glede nepremičnine, saj je sporna sama pridobitev lastninske pravice, zaradi česar je predlagateljica predlagala prekinitev postopka. Nedvomno ima potek pravdnega postopka vpliv na predmetni postopek prodaje. Sodišče svoje odločitve ni obrazložilo oziroma je le-ta nejasna, podana je bistvena kršitev določb ZPP, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih (kršitev 14. in 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP). Nasprotna udeleženka ne o dražbi ne o izidu dražbe ni bila obveščana s strani sodišča. Ne razpolaga s podatkom, ali je kupnina 160.600,00 EUR bila dejansko plačana. Sodišče ne bi smelo določiti A. A. kot kupca, saj je predlagala drugačen način delitve in ponovno vrednotenje nepremičnine, saj meni, da je nepremičnina vredna bistveno več in sicer več kot 200.000,00 EUR. S strani sodišča ni prejela nobene kupnine.
5. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa z dne 29.11.2021 ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena. Pritožba zoper sklep z dne 9.12.2021 ni utemeljena.
6. V 6. odst. 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ3) je določeno, da zoper sklep o domiku ni pritožbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke na podlagi 352. člena ZPP v tem delu zavrglo (točka II izreka sklepa z dne 29.11.2021). V preostalem delu pa sta pritožba zoper sklep z dne 29.11.2021 in pritožba zoper sklep z dne 9.12.2021 neutemeljeni. Podana ni nobena od zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, sklepa imata vse razloge o odločilnih dejstvih in ju je mogoče preizkusiti. Nasprotna udeleženka je imela možnost sodelovanja v postopku, vsa pisanja so ji bila vročena. Vročena ji je bila tudi odredba o prodaji sporne nepremičnine in sicer dne 7.10.2021 po njenem pooblaščencu. O izidu dražbe pa je bila nasprotna udeleženka obveščena s predmetnim sklepom z dne 29.11.2021. Ko nasprotna udeleženka govori o tem, katera vsa pisanja ji niso bila vročena in je zato predlagala obnovo postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil njen predlog za obnovo postopka N 000/2016 (postopek delitve solastnega premoženja) pravnomočno zavrnjen (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1514/2020 z dne 15.10.2020 v prilogi C3). Zato očitek o kršitvi po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP ni utemeljen. Predmetni postopek pomeni realizacijo predhodnega pravnomočnega sklepa, ki ga je sodišče izdalo v postopku N 620/2017 dne 16.6.2019. Tam je že bilo pravnomočno odločeno, da se nepremičnina razdeli s prodajo in razdelitvijo kupnine v skladu z njunima solastniškima deležema. Zato je odveč razpravljanje pritožnice o smiselnosti fizične razdelitve nepremičnine, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno in vnovično odločanje o tem vprašanju ni dopustno. Ker nasprotna udeleženka ni predložila novega cenitvenega poročila o vrednosti nepremičnine, je neutemeljeno njeno sklicevanje na višjo vrednost nepremičnine, saj višje vrednosti nepremičnine na predpisan način ni dokazala (3. odst. 181. člena ZIZ v zvezi z 178. členom ZIZ). Prav tako ni pravočasno, to je najkasneje do dražbenega naroka, predlagala, da bi obdržala pravico do najema nepremičnine. Zato je pritožbena navedba v zvezi s tem neutemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je A. A. kupnino za nepremičnino že v celoti poravnal, to je razvidno iz podatkov spisa o nakazilu A. A. na račun sodišča (sporočilo o plačilu predujma z dne 18.11.2021 na list. št. 255 spisa). Nasprotna udeleženka pa bo kupnino za prodano nepremičnino dobila v nadaljevanju tega postopka.
7. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tudi predlog nasprotne udeleženke za prekinitev postopka in preklic dražbe. Nasprotna udeleženka je namreč v predlogu za prekinitev postopka pojasnila le, da teče pravdni postopek II P 000/2019 glede pridobitve lastninske pravice na spornem stanovanju, ni pa podrobneje pojasnila, za kakšen spor gre, kdo so pravdne stranke in kako bi odločitev v pravdnem postopku lahko vplivala na predmetni postopek. Zaradi nekonkretiziranih navedb nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje njen predlog za prekinitev postopka in preklic dražbe pravilno zavrnilo in svojo odločitev tudi zadostno obrazložilo.
8. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v ostalem delu pritožbo zoper sklep z dne 29.11.2021 in v celoti pritožbo zoper sklep z dne 9.12.2021 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 29.11.2021 v točkah I in III izreka in popravni sklep z dne 9.12.2021 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-14).
9. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena (1. odst. 154. člena ZPP in 1. odst. 165. člena ZPP).
1 Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 3 Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami 4 Ur. l. RS, št. 16/2019