Jedro

Tožeča stranka po priznanju terjatve ni umaknila tožbe, temveč je v pripravljalni vlogi vztrajala pri njej in zatrjevala v čem je njen pravni interes za nadaljevanje postopka. Ni pa vložila pritožbe zoper sklep in sodbo sodišča prve stopnje in s tem preprečila odločanja o pravdnih stroških po načelu uspeha.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi: ″Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti drugemu tožencu 1.730,90 EUR pravdnih stroškov.″

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti drugemu tožencu 247,19 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog drugega toženca za povračilo stroškov postopka. Ugotovilo je, da je bila tožeči stranki v stečajnem postopku zoper drugega toženca priznana terjatev 489.500,43 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (pod razveznim oziroma odložnim pogojem), zaradi česar je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 32345/2016 z dne 14. 3. 2016 v delu, v katerem je bilo drugemu tožencu naloženo plačilo, in v tem delu zavrglo tožbo. Preostali del tožbenega zahtevka, to je plačilo 44,00 EUR izvršilnih stroškov, tožeča stranka ni prijavila v stečajnem postopku zoper drugega toženca, zato je razveljavilo izvršilni sklep v tem delu in zavrnilo tožbeni zahtevek. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati s pripoznavo terjatve v pravdnem postopku, kar pomeni, da je tožeča stranka preko priznanja uspela z zahtevkom zoper drugega toženca. Tožeča stranka ni uspela le z manjšim delom zahtevka za plačilo stranske terjatve 44,00 EUR izvršilnih stroškov, s katerim niso nastali posebni stroški. Drugi toženec ni upravičen do povračila stroškov postopka.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugi toženec po pooblaščenki iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je argumentacija sodišča nepravilna že zato, ker pravilno ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave, temveč je pravilno zavrglo zahtevek. Zavrženje tožbe pomeni za tožnika vedno neuspeh, ne glede na razlog zavrženja. Četudi je tožnik ob vložitvi tožbe imel pravni interes, zaradi okoliščin tekom pravde (priznanje terjatve v postopku stečaja) izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in sodišče zavrže tožbo. To z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njegov neuspeh. Res je, da je tožnik v stečajnem postopku uspel, vendar gre za drug postopek in niti ZPP niti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) ne dajeta podlage za odločanje o stroških na podlagi uspeha v drugem postopku. Po priznanju terjatve s strani stečajnega upravitelja in s tem prenehanjem pravnega interesa za vodenje spora, bi morala tožnica nemudoma umakniti tožbo, vendar tega ni storila. Z vlogo z dne 26. 9. 2017 tožeča stranka vztraja pri zahtevku zoper drugega toženca.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo tožeči stranki s pozivom, odgovora ni vložila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Temeljno načelo odločanja o pravdnih stroških je načelo končnega uspeha v pravdi po 154. členu ZPP. Zadeva se je končala s sklepom in sodbo sodišča prve stopnje z dne 4. 10. 2017 o nadaljevanju prekinjenega postopka zoper drugega toženca, razveljavitvi sklepa o izvršbi za celoten znesek zoper drugega toženca v naložitvenem delu in v pretežnem delu z zavrženjem tožbe ter v manjšem delu z zavrnitvijo zahtevka (listna št. 220, 221 spisa). Zoper ta sklep tožeča stranka ni vložila pritožbe, čeprav je v pripravljalni vlogi z dne 26. 9. 2017 vztrajala pri tožbi zoper drugega toženca iz razlogov, ker je veljavnost poroštvene pogodbe med tožečo stranko in drugim tožencem v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru I Pg 1264/2012 prejudicialnega pomena, da se postopek prekine, da bo v tem času skušala poiskati z drugim tožencem sporazumno rešitev, da ne sprejema argumentacije drugega toženca, po kateri naj bi se tožba zavrgla zaradi pomanjkanja pravnega interesa niti argumentacije, po kateri naj bi bilo zaradi prenehanja terjatve potrebno zavrniti zahtevek, da je stečajni upravitelj drugega toženca pogojno priznal terjatve in jih ni prerekal, da ni mogoče uporabiti določila ZFPPIPP, po katerih naj bi ji prenehal pravni interes (listna št. 218, 219 spisa).

6. Gledano samo uspeh v tem gospodarskem sporu, drži pritožbena navedba drugega toženca, da je upravičen do pravdnih stroškov. Res je tudi, kot je razlogovalo sodišče prve stopnje, da je mogoče priznanje terjatve v stečajnem postopku primerjati s pripoznavo terjatve v pravdnem postopku in da bi to pomenilo uspeh tožeče stranke. Vendar slednje ne drži upoštevaje vse dejanske okoliščine zadeve. Kot ugotovljeno, tožeča stranka po priznanju terjatve 3. 8. 2017 (v tem primeru ni pomembno ali pogojno ali nepogojno) ni umaknila tožbe1, temveč je v pripravljalni vlogi z dne 26. 9. 2017 vztrajala pri njej in zatrjevala v čem je njen pravni interes za nadaljevanje postopka. Ni pa vložila pritožbe zoper sklep in sodbo sodišča prve stopnje z dne 4. 10. 2017 in s tem preprečila odločanja o pravdnih stroških po načelu uspeha. Če bi to storila in bila uspešna, bi postopek ostal prekinjen in bi lahko kasneje umaknila tožbo - takoj, ko bi uspela v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je drugemu tožencu priznalo potrebne pravdne stroške. Ti predstavljajo nagrado pooblaščenke za odgovor na dopolnjeno tožbo 3000 točk po prvem odstavku tar. št. 19 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), administrativne stroške 2 % od 1000 točk in 1 % od 2000 točk (ne 2 % od 2000 točk, ker v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT obračuna odvetnik izdatke iz prejšnjega odstavka v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk2) 22 % DDV, za predlog za dopolnitev sodbe 50 točk po četrtem odstavku 19. člena OT, administrativne stroške 2 %, DDV. Sodišče druge stopnje ni priznalo nagrade za proučitev dopolnitve tožbe in konferenco s stranko, ker je zajeta v sestavi za odgovor na dopolnitev tožbe. Skupaj znašajo pravdni stroški drugega toženca 1.730,90 EUR.

7. Drugi toženec je uspel tudi s pritožbo, zato je upravičen do potrebnih stroškov za sestavo pritožbe 375 točk po prvem odstavku tar. št. 21 OT, administrativnih stroškov 2 %, DDV in sodne takse 33,00 EUR. Skupaj znašajo pritožbeni stroški 247,19 EUR.

1 Sklepi VDSS Pdp 983/2013, VSL I Cp 2796/2015, VSC Cpg 79/2014, VSL I Cpg 1138/2013, VSL II Cp 1989/2016. 2 Sklepi VSL I Cp 1472/2017, I Cp 2850/2016, II Cp 1806/2016.