Jedro

Odločilna za ovrednotenje odvetniških storitev je vrednost, ki sta jo tožnici navedli v tožbi. V njej sta postavili primarni in podredni zahtevek, vrednost spora pa ovrednotili z zneskom 20.000 EUR.Toženca opredeljeni vrednosti spora nista ugovarjala, niti ni sodišče po uradni dolžnosti določilo drugačne vrednosti.

Vrednost storitve v točkah je odvisna od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 1.449,60 EUR zviša za 1.274,98 EUR.

II. V ostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in tožnicama naložilo povrnitev stroškov tožene stranke v višini 1.449,60 EUR.

2. Toženca v pritožbi zoper odločitev o stroških predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in prizna stroške po stroškovniku. V sklepu ni obrazloženo, na podlagi česa je vrednost storitve ovrednotena s 300 točkami. Upoštevati bi moralo 16. člen in tretji odstavek 18. člena ZST-1. Kot vrednost storitve je priglasil 800 točk, in sicer 600 točk za primarni in 200 točk za podredni zahtevek. Ker je to manj, kot bi mu šlo, je bila zahteva upravičena.

Ker z dokazi, ki sta jih predlagala v vlogi 8. 11. 2017, ob vložitvi vloge z dne 26. 9. 2017 še nista razpolagala, sta bili obe vlogi potrebni. Listine je vlagala v spis po njihovi pridobitvi. Dokazni predlogi z dne 8. 11., 18.9. in 26.9. so bili potrebni in bi jima zato moralo biti priznanih za vsako vlogo 50 točk. Vrednost spora za podredni zahtevek ni bila določena, a je po tretjem odstavku 18. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) treba plačati tretjino takse, odmerjene za primarni zahtevek. Enako velja za odvetniške storitve.

Po 12. členu Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) je treba ugotoviti vrednost storitve po tarifi, veljavni v času oprave dela, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Ker je po 3. točki 16. člena OT treba upoštevati vrednost točke, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, to pa se je zgodilo z vložitvijo obravnavane pritožbe, je treba kot vrednost točke upoštevati 0,60 EUR. V zvezi s primarnim zahtevkom je upravičen do povrnitve najmanj 2.611,75 EUR, iz naslova obeh zahtevkov pa do 3.687,66 EUR.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ni utemeljen pritožbeni očitek o zmotnosti ocene, da vlogi z dne 26. 9. 2017 in 8. 11. 2017 nista bili potrebni, ker bi toženca lahko vse dokaze predložila naenkrat. Četudi sta jih pridobivala postopno, to še ne pomeni, da jih nista mogla predložiti z eno vlogo.

5. Delno je utemeljen pritožbeni očitek o zmotnem ovrednotenju vrednosti storitve v točkah. Tožnici sta v tožbi, v kateri sta postavili primarni in podredni zahtevek, vrednost spora ovrednotili z zneskom 20.000 EUR. Toženca tako opredeljeni vrednosti spora nista ugovarjala, niti ni sodišče po uradni dolžnosti določilo drugačne vrednosti. Odločilna za ovrednotenje storitev je zato ta vrednost. Po 1. točki tar. št. 18 OT, ki vrednoti tožbo in na katero se opirajo tudi nadaljnje tarifne številke, ki vrednotijo ostala procesna dejanja v pravdnem postopku, je namreč vrednost storitve v točkah odvisna od vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta. Ker OT ureja to vprašanje, ni podlage za analogno uporabo ZST-1, za katero se zavzema pritožnik.

6. Osnovna vrednost tako znaša 600 točk, kar pomeni, da gre tožencema za odgovor na tožbo, za prvo pripravljalno vlogo in za narok po 600 točk, za drugo pripravljalno vlogo 450 točk in za nadaljnje pripravljalne vloge po 300 točk. Ob ostalih priznanih postavkah in vrednosti točke 0,60 EUR, ki je veljala ob izdaji izpodbijanega sklepa, skupni znesek stroškov znaša 2.723,58 EUR.

7. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi tožencev delno ugodilo in znesek stroškov, ki jih tožnici dolgujeta tožencema, zvišalo za 1.274,98 EUR. V ostalem je pritožbo zavrnilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP).