Jedro

Pritožbeno sodišče je ob uradnem preizkusu odločitve v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP ugotovilo, da je zaradi spremembe ZVDZ z novelo ZVDZ-E, ki je stopila v veljavo 10. 2. 2024, materialnopravno nepravilna odločitev, da se nasprotni udeleženki odvzame pravica voliti in biti voljena. Z zgoraj navedeno novelo ZVDZ-E sta bila namreč črtana drugi in tretji odstavek 7. člena ZVDZ, v prehodni določbi (glej 3. člen) pa je zakonodajalec določil, da se postopki odločanja o odvzemu volilne pravice v postopkih o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo, ki so se začeli na podlagi ZVDZ in do dneva uveljavitve novele še niso pravnomočno končani, ustavijo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tč. 2/2 razveljavi in postopek glede odvzema pravice voliti in biti voljen ustavi.

V ostalem se pritožba zavrne in sklep potrdi.

II. Predlagateljica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (tč. 1 izreka) in odločilo, da se za skrbnico določi A. A., sicer vnukinja nasprotne udeleženke. Odločilo je še o obsegu skrbničinih nalog ter odvzemu pravice voliti in biti voljen (tč. 2 izreka).

2. Pritožbo zoper odločitev vlaga predlagateljica. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. čl. ZPP1 ter predlaga spremembo odločitve tako, da bo za skrbnika imenovan CSD, podrejeno pa njegovo razveljavitev.

V bistvenem navaja, da je imenovana skrbnica v sporu tako s predlagateljico kot nasprotno udeleženko. Predlagateljici preprečuje, da bi videla vnuke. Nima podpore vseh strank, je pa sama izjavila, da v takem primeru ne želi biti skrbnica. Meni, da A. A. ni primerna za skrbnico, ker je na CSD podala lažno izjavo, da s partnerjem živita skupaj zaradi prejemanja socialnih transferjev; ker med družinskimi člani povzroča konflikte; ker je nasprotni udeleženki vzela bančno kartico in osebni dokument, o čemer je bil obveščen CSD; ker je nasprotni udeleženki odtujila avto ter ji dala podpisati prenos lastništva; ker je nasprotno udeleženko odpeljala na PP X, da je podala lažno izjavo proti predlagateljici; ker jo zelo malokrat obišče v domu in je nikamor ne odpelje. Sodišče naj za skrbnico določi predlagateljico oziroma tretjo osebo, ki ni družinsko povezana z nasprotno udeleženko. Ali ta potrebuje skrbnika in kdo bi to lahko bil, bi moralo biti odločeno na podlagi mnenja izvedenca, tega pa sodišče ni postavilo. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno in ni poskrbljeno za največjo korist nasprotne udeleženke. Sodišču v zvezi s tem očita še kršitev po 14. in 15. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

3. Na pritožbo sta odgovorila udeleženca B. B. in CSD.

4. Udeleženka B. B. meni, da so očitki na račun postavljene skrbnice neutemeljeni in ji predlagateljica nasprotuje iz osebnih razlogov, ker ji hčerka ne dovoli videti vnukov. Opozarja, da se nasprotna udeleženka ne more več izjaviti o osebi skrbnika, a je med postopkom CSD navedel, da je večkrat izrazila željo, da je skrbnica A. A. Podala je tudi izjavo 8. 10. 2021. Njeno voljo je treba upoštevati. Predlagateljica je bila do nasprotne udeleženke psihično nasilna in se je ta počutila ogroženo, zato je podala kazensko ovadbo. Predlagateljica zato ni primerna za skrbnico.

5. CSD navaja, da z informacijo, da je postavljena skrbnica v sporu z nasprotno udeleženko, ne razpolagajo. Da je nasprotna udeleženka želela, da bi bila skrbnica njena vnukinja, izhaja iz zapisnika z dne 14. 11. 2022 in poročila z dne 5. 9. 2023. Soglasje, da postane skrbnica, je bilo dano. S tem sta soglašali tudi ostali dve hčerki. Do večjega dela ostalih navedb se zaradi pomanjkanja informacij ne opredeljuje, dodaja pa, da je iz psihosocialnega poročila MGC X. z dne 11. 10. 2023 razvidno, da vnukinja babico redno obiskuje in ima do nje skrben in ljubeč odnos. Meni, da je A. A. primerna za skrbnico.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Sklep sodišča prve stopnje nima pomanjkljivosti zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP). Vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in si ne nasprotujejo, ne nasprotujejo pa niti izreku sklepa.

8. Na kršitev po 15. tč. 2. odst. 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (2. odst. 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Predlagateljica bi morala navesti glede katerega odločilnega dejstva obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listine, ki jo je sodišče vpogledalo in samo listino ter seveda tudi, katera listina to je. Tega ni storila. Trditev o storjeni kršitvi je zato neupoštevna.

9. Da nasprotna udeleženka ni več sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi in jo je ob upoštevanju 1. odst. 262. čl. DZ2 treba postaviti pod skrbništvo, je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi mnenja izvedenke. Drugačna pritožbena trditev nima podlage v izvedenem dokaznem postopku in je tudi v nasprotju z razlogi izpodbijanega sklepa, v katerem je sodišče mnenje povzelo. Izbira osebe skrbnika pa ni stvar izvedenca, ampak sodišča. 10. Kdo naj bo skrbnik, sodišču svetuje CSD (3. odst. 64. čl. ZNP-13). Ta mora pri izdelavi mnenja slediti pravilom, ki jih za izbiro skrbnika določa DZ, sodišče pa njihovo upoštevanje preizkusi, saj na mnenje CSD ni vezano. Poleg potrebnih lastnosti in sposobnosti skrbnika, ki jih zakon opredeljuje v 240. in 241. čl. DZ,4 243. čl. DZ določa tudi, da sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca. Upošteva tudi želje sorodnikov, če je to v varovančevo korist. 244. čl. DZ pa določa, da sodišče lahko osebi za skrbnika imenuje tudi CSD.

11. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, nasprotna udeleženka ni bila sposobna izraziti želje glede osebe skrbnika, so pa svoje mnenje izrazili vsi udeleženci. S tem, da se za skrbnico postavi vnukinja nasprotne udeleženke A. A., so soglašali vsi, razen predlagateljice. CSD je, po opravljenih razgovorih in po izvedenem dokaznem postopku menil, da je za nasprotno udeleženko najbolje, da je njena skrbnica vnukinja. To željo je po njihovih ugotovitvah večkrat izrazila tudi nasprotna udeleženka, in sicer v pogovoru s strokovno delavko CSD in tudi strokovnemu osebju v domu, v katerem je nastanjena. Z njihovim predlogom sta soglašali hčeri nasprotne udeleženke B. B. in C. C. Predlogu CSD je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju koristi nasprotne udeleženke, po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno sledilo. Soglaša namreč, da bo koristi nasprotne udeleženke najbolje varovala njena vnukinja, ki je že doslej zanjo v marsičem skrbela in izpolnjuje zakonske pogoje za funkcijo skrbnice. V to, da bo skrbnica, je (kljub nekaterim predhodnim pomislekom) privolila (glej zapisnik naroka z dne14. 9. 2023, list. št. 96), prav tako pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja obstoj morebitnih okoliščin v smislu 241. čl. DZ, ki bi narekovale drugačno odločitev.

12. Pritožnica sicer v pritožbi trdi drugače in navaja konkretna dejstva, ki naj bi kazala, da A. A. za skrbnico ni primerna, a gre za pavšalne trditve. Tako predvsem ne pojasni, kateri dokazi, ki jih je sodišče izvedlo, te trditve izkazujejo. O tem, kar navaja v pritožbi, ob zaslišanju niti sama ni izpovedala (glej zapisnik zaslišanja na naroku 11. 5. 2023, list. št. 62). Pritožbeno sodišče ji zato ne more slediti. Glede na predlagateljičin dvom, da bo postavljena skrbnica vestno skrbela za osebnost, pravice in koristi nasprotne udeleženke in skrbno upravljala njeno premoženje, pa dodaja, da bo izvajanje skrbniške funkcije nadzoroval CSD. Ta bo, če bi se izkazalo, da skrbnica skrbniške obveznosti ne opravlja skrbno, da zlorablja svoje pravice, ogroža varovankine koristi ali da bi bilo za varovanko koristneje, če bi imela drugega skrbnika, lahko predlagal razrešitev postavljene skrbnice in imenovanje drugega skrbnika (glej 1. odst. 254. čl. DZ). Zoper delo skrbnika bo lahko ugovarjala tudi pritožnica, CSD pa bo dolžan utemeljenost ugovora preveriti (glej 256. čl. DZ).

13. Pritožbeni očitki so glede na zgoraj obrazloženo neutemeljeni. Je pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu odločitve v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP ugotovilo, da je zaradi spremembe ZVDZ5 z novelo ZVDZ-E, ki je stopila v veljavo 10. 2. 2024,6 materialnopravno nepravilna odločitev, da se nasprotni udeleženki odvzame pravica voliti in biti voljena. Z zgoraj navedeno novelo sta bila namreč črtana 2. in 3. odst. 7. čl. ZVDZ, v prehodni določbi (glej 3. člen) pa je zakonodajalec določil, da se postopki odločanja o odvzemu volilne pravice v postopkih o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo, ki so se začeli na podlagi ZVDZ in do dneva uveljavitve novele še niso pravnomočno končani, ustavijo.

14. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 odločitev v tč. 2/2 izreka razveljavilo in v tem delu postopek ustavilo. V ostalem je pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 sklep sodišča prve stopnje v preostalem delu potrdilo.

15. Pritožnica je priglasila stroške za vložitev pritožbe. Ob upoštevanju 1. odst. 70. čl. ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da te stroške nosi sama. S pritožbo je bila namreč v izpodbijanem delu neuspešna.

1 Zakon o pravdnem postopku. 2 Družinski zakonik. 3 Zakon o nepravdnem postopku. 4 Po 1. odst. 240. čl. DZ se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. V 241. čl. pa je določeno, kdo ne more biti skrbnik. 5 Zakon o volitvah v državni zbor. 6 Glej Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-E), UL RS 12/2024.