Up-186/99

11. 10. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 11. oktobra 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 52/99 z dne 25. 5. 1999 v zvezi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1508/97 z dne 13. 11. 1998 in sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. S 1671/86 z dne 4. 9. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijanimi sklepi so sodišča odločila o zavrženju dne 5. 11. 1996 vloženega predloga za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodno odločbo leta 1987. Iz obrazložitev navedenih sklepov je razvidno, da je bila pravnomočna odločba Sodišča združenega dela Republike Slovenije št. Sp 1021/87 z dne 25. 6. 1987, vročena osebno pritožniku dne 13. 7. 1987, njegovemu takratnemu pooblaščencu pa dober mesec dni kasneje. Pritožnik je uveljavljal obnovitveni razlog iz 3. točke 421. člena takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP-77, sedaj 4. točka 394. člena ZPP, Uradni list RS, št. 26/99). Pritožnik navaja, da naj bi bil ves čas od leta 1987 do 14. 8. 1997 na intenzivnem zdravljenju zaradi depresije in duševnih motenj, zaradi česar ni bil sposoben razumeti pomena svojega ravnanja in posledic svojih dejanj. Po njegovem mnenju bi moralo sodišče v obnovitvenem postopku postaviti izvedenca medicinske stroke zaradi ugotovitve duševnega stanja. Navaja tudi, da naj bi sodišča spregledala zakonsko določbo, po kateri za uveljavljani obnovitveni razlog ne velja objektivni petletni rok za vložitev obnove. Zatrjuje kršitev 22. in 66. člena Ustave.

2.Predmet presoje so le v izreku navedeni sklepi, izdani v obnovitvenem postopku. Zato so vse navedbe pritožnika o domnevnih nepravilnostih v postopku pred disciplinskimi organi in v prvotnem sodnem postopku brezpredmetne.

3.Predlog za obnovo postopka je bil zavržen, ker je pritožnik zamudil 30 dnevni subjektivni rok, določen v 423. členu ZPP-77.

4.Pri tem sodišča niso spregledala določbe tretjega odstavka tega člena o neupoštevanju objektivnega roka za uveljavljanje zatrjevanega obnovitvenega razloga. Sodišča so tudi ugotovila in se opredelila do vseh bistvenih dejstev, relevantnih za odločitev. Tako je bilo ugotovljeno, da pritožnik v prvem predlogu za obnovo postopka, vloženem 5. 12. 1987, sedanjega razloga ni uveljavljal. Iz zdravstvene dokumentacije in lastne izpovedi pritožnika v obnovitvenem postopku pa je bilo ugotovljeno, da po juniju 1987 (torej tudi v času vročitve pravnomočne odločbe) pritožnik ni imel več psihičnih težav.

Zavrženje prepoznega predloga za obnovo postopka ne krši pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Pritožnik je v dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 24.3.2000 sicer navedel, da naj bi bila v isti zadevi izdana še ena sodna odločba, vendar je priložil revizijski sklep Vrhovnega sodišča, ki ga je izpodbijal že s prvotno vlogo. Dne 30. 8. 2000 je pritožnik vložil še eno dopolnitev ustavne pritožbe, s katero jo razširja še na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 255/2000 z dne 20. 4. 2000. Iz sklepa je razvidno, da se nanaša na drug obnovitveni postopek (in zaradi drugih obnovitvenih razlogov). Zato je senat Ustavnega sodišča sklenil, da se ta vloga obravnava kot samostojna ustavna pritožba v posebnem postopku.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana Lojze Janko in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan