Jedro

Glede na podatke in izjave o premoženjskem stanju po drugem in tretjem odstavku 12. člena ZST-1 in podatki letnega poročila za leto 2014 tožena stranka ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev v celoti. Tako premoženjsko, finančno (bilančni dobiček in čisti poslovni izid) kot likvidnostno stanje namreč kaže na to, da je sposobna zagotoviti sredstva za plačilo znižane takse (40,00 EUR) ter da njena dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovila takoj, v celotnem znesku. Čeprav ima tožena stranka blokiran TRR, kar pomeni, da se bo kakršenkoli prihodek v času blokade avtomatsko porabil za plačilo že evidentiranih obveznosti, pritožbeno sodišče poudarja, da v primeru, da posamično izplačilo s strani pravne osebe ne bo preseglo 420,00 EUR, tega izplačevalec dohodka ni dolžan nakazati na TRR pravne ali fizične osebe (skladno s 36. členom ZDavP-2 in 23. a členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženo stranko delno oprostilo plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, in sicer nad zneskom 40,00 EUR (do zneska 190,00 EUR), v preostalem pa je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso v znesku 40,00 EUR na račun sodišča št. ..., sklic na št. ..., v roku 15 dni (II. točka izreka) in v kolikor tožena stranka ne bo ravnala po nalogu sodišča iz II. točke izreka, bo sodišče štelo, da je pritožba tožene stranke z dne 28. 9. 2015 umaknjena (III. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka in navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugoditi, saj ima že več let blokiran transakcijski račun. Iz izjave o premoženjskem stanju tožene stranke izhaja, da je imela v letu 2014 (glede na podatke zadnjega objavljenega letnega poročila) sredstva v višini 959.873,00 EUR ter obveznosti do virov sredstev v višini 959.873,00 EUR. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je znašal - 165.603,00 EUR, bilančna izguba pa 205.931,00 EUR. Tožena stranka še navaja, da ima finančne in likvidnostne težave, da ima blokirane TRR račune in da znaša stanje na TRR računu pri A. in B. 0,00 EUR, kar ne zadostuje za plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da niso podane kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi z pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je na podlagi izjave o premoženjskem stanju tožene stranke, iz katere je izhajalo, da je imela tožena stranka v letu 2014 čisti poslovni izid obračunskega obdobja - 165.603,00 EUR, da je bilančna izguba znašala 205.931,00 EUR, da ima tožena stranka finančne in likvidnostne težave in ima blokiran TRR pri A. in B. zaključilo, da tožena stranka nima sredstev za plačilo celotne sodne takse za pritožbo (190,00 EUR) in zato je sodišče toženo stranko delno oprostilo plačila sodne takse za postopek o pritožbi in sicer nad zneskom 40,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tudi zaključilo, da nima pravne podlage, da bi pravno osebo v celoti oprostilo plačila sodne takse, temveč lahko, na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZST-1, določi le delno oprostitev ali odlog plačila sodne takse.

5. Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami) v 11. členu določa, da lahko sodišče pravno osebo (delno) oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Po četrtem odstavku 11. člena mora sodišče pri odločanju skrbno preučiti vse okoliščine ter upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe.

6. Sodišče prve stopnje je odločilo v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 in s svojo odločitvijo in razlogi, ki jih je zanjo navedlo, ni kršilo določb ZST-1. Glede na podatke in izjave o premoženjskem stanju po drugem in tretjem odstavku 12. člena ZST-1 in podatki letnega poročila za leto 2014 tožena stranka ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev v celoti. Tako premoženjsko, finančno (bilančni dobiček in čisti poslovni izid) kot likvidnostno stanje namreč kaže na to, da je sposobna zagotoviti sredstva za plačilo znižane takse (40,00 EUR) ter da njena dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovila takoj, v celotnem znesku.

7. Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, saj je znesek sodne takse, ki ga je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo toženi stranki relativno nizek in ga je tožena stranka kljub blokadi svojega transakcijskega računa zmožna plačati. Upoštevati je namreč potrebno, da četudi ima tožena stranka blokiran TRR, kar pomeni, da se bo kakršenkoli prihodek v času blokade avtomatsko porabil za plačilo že evidentiranih obveznosti, pa pritožbeno sodišče poudarja, da v primeru, da posamično izplačilo s strani pravne osebe ne bo preseglo 420,00 EUR, tega izplačevalec dohodka ni dolžan nakazati na TRR pravne ali fizične osebe (36. člen ZDavP-2 in 23. a člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku). Ker v konkretnem primeru sodna taksa znaša 40,00 EUR (manj kot 420,00 EUR) pritožbeno sodišče meni, da je tožena stranka odmerjeno takso sposobna plačati in je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

8. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP).