Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, živi sama v lastnem gospodinjstvu, sodišče od nje ne more zahtevati priložitve potrdil o premoženjskem stanju oziroma dohodninskih odločb njenih staršev, čeprav so jo sicer kot redno študentko dolžni preživljati.
Trditev predlagatelja - študenta, da svojih lastnih dohodkov nima, sodišče brez dokazov, ki bi to potrjevali, ne more upoštevati. Če predlagatelju ni bila izdana odločba o dohodnini, mora svoje slabo premoženjsko stanje izkazati s potrdilom, da dohodninska odločba ni bila izdana ali s kakšnim drugim dokazom.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks.
V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje tožnica uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - drugo uradno prečiščeno besedilo; ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnico oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78 - 73/2003; ZST) tisti zakon, ki določa, katera dokazila mora stranka predložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ZPP pa tisti, ki določa, kako se ta potrdila presojajo v procesnem smislu. Tožnica je predložila potrdila o premoženjskem stanju, iz katerega izhaja, da v gospodinjstvu živi sama. Podatek je vzet iz uradnega evidence, zato dodatnih dokazil o tem ni dolžna prilagati. Iz okoliščine, da je študentka, redno vpisana v drugi letnik fakultete, izhaja, da ima status študentke, da je torej nezaposlena oseba in da svojih dohodkov nima. Iz določbe 13. čl. ZST ne izhaja njena obveznost, predložiti negativno potrdilo, to je potrdilo, da ji ni bila izdana odločba o dohodnini. Tudi ji ni treba predložiti kakršnokoli potrdilo za družinske člane, s katerimi ne živi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče lahko oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani (3. odst. 168. čl. ZPP in 1. odst. 13. čl. ZST). V skladu z določbo 5. odst. 168. čl. ZPP mora sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti mora upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani. Da lahko sodišče skrbno oceni vse omenjene okoliščine, mora stranka v skladu z določbo 2. odst. 169. čl. ZPP (podobno tudi na podlagi določbe 3. odst. 13. čl. ZST) predlogu za oprostitev priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze.
Kadar polnoletna stranka, kot tožnica v obravnavanem primeru, živi sama v lastnem gospodinjstvu, od nje resda ne gre zahtevati priložitev potrdil o premoženjskem stanju oziroma dohodninskih odločb njenih staršev. Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks mora sodišče namreč ugotavljati dohodek oziroma premoženje študenta (študentke) in ne (tudi) njegovih (njenih) staršev, saj bi bilo obveznost staršev preživljati polnoletne otroke, ki se redno šolajo, nedopustno razlagati tudi kot njihovo dolžnost zanje plačevati takse sodnega postopka.
Kljub temu pa bi morala tožnica, če bi s predlogom za oprostitev želela uspeti, izkazati, da je njeno premoženjsko stanje tako šibko, da bi plačilo taks občutno zmanjšalo njena sredstva za preživljanje.
Če se od nje zahteva potrdilo o dohodkih oziroma odločbo o dohodnini, bi morala izkazati, da dohodkov nima oz. da ni zavezanka za plačilo dohodnine. Ker tega ni storila, je bilo sodišču prve stopnje onemogočeno presojanje vseh okoliščin v zvezi z njenim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njenega predloga pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke
365. čl. ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.