Jedro

Ker sta določbi prvega in drugega odstavka 86. člena ZGO-1, ki določata obvezno vsebino izreka gradbenega dovoljenja, v povezavi s točko 5.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 tako jasni, da dodatne razlage ne potrebujeta, vprašanje uporabe teh določb, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotnosti prava ali razvoja prava preko sodne prakse in zato ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila pravočasno revizijo. Glede njene dovoljenosti navaja, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zahteva plačilo stroškov revizijskega postopka.

K 1. točki izreka :

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Kranj z dne 20. 4. 2007. Z navedeno odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ revidentu odredil ustavitev gradnje varovalne ograje iz betoniranih kovinskih stebričkov z vmesnimi točkovno varjenimi paneli v tam navedenih dimenzijah, na tam navedenih zemljiščih in revidentu naložil odstranitev objekta in vzpostavitev v prejšnje stanje ter izrekel prepovedi iz 158. člena ZGO-1. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da revidentu izdano gradbeno dovoljenje z dne 24. 4. 2006, za rekonstrukcijo in nadomestno gradnjo pokrite terase ter zunanjo ureditev stanovanjsko kulturnega kompleksa ..., vse na tam navedenih zemljiščih, ne vsebuje dovoljenja za gradnjo varovalne žične ograje ter da gradnja varovalne ograje kot enostavnega objekta brez gradbenega dovoljenja, tudi ni mogoča, saj Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote … za morfološko enoto, kamor so zemljišča uvrščena, ne dovoljuje ograjevanja zemljišč. Tožena stranka je z odločbo z dne 9. 5. 2007, odpravila in spremenila odločbo prvostopenjskega upravnega organa v delu, ki se nanaša na prepovedi iz 158. člena ZGO-1, v preostalem delu pa je revidentovo pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje le, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede tega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Ob tem pa je Vrhovno sodišče v svojih sklepihX Ips 774/2008, X Ips 776/2008 oba z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2009 oba z dne 9. 4. 2009 že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila.

7. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, ali je dopustna gradnja varovalne žične ograje na podlagi gradbenega dovoljenja, ki gradnje take ograje v izreku izrecno ne omenja, je pa gradnja ograje navedena in vrisana v risbi zunanje ureditve, ki je priloga projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), in sicer v načrtu zunanje ureditve, načrt krajinske arhitekture, in v zvezi s tem vprašanje pomena in učinkov posameznih delov in prilog projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča, vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje. Določba prvega odstavka 68. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1, ki določa, kaj mora izrek gradbenega dovoljenja vsebovati, je namreč tako jasna, da ne rabi dodatne razlage. Z gradbenim dovoljenjem je dovoljena le tista gradnja (novogradnja, nadomestna gradnja ali adaptacija) objektov, ki so v izreku opredeljeni na način, določen v prvem odstavku 68. člena ZGO-1. Zato tudi ni nobenega dvoma, da gradbeno dovoljenje, ki v izreku ne vsebuje obveznih podatkov o gradnji varovalne ograje (navedbo o vrsti in zahtevnosti objekta, odmiku od sosednjih zemljišč, dimenzijah in podatke o zemljiških parcelah, na katerih bo gradnja izvedena), gradnje take ograje ne dovoljuje. PGD je del gradbenega dovoljenja, kot to določa drugi odstavek 68. člena ZGO-1. Toda projektna dokumentacija je sistematično urejena sestava načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje (točka 5.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1) v povezavi s prvim odstavkom 68. člena ZGO-1. Zato ni nobenega dvoma o pomenu in vsebini projektne dokumentacije in s tem potrebe po dodatni razlagi njenega pomena. Že iz citiranih določb ZGO-1 je namreč jasno, da je projekta dokumentacija, kot del gradbenega dovoljenja, le strokovno-tehnični pripomoček, ki je namenjen izvajalcu pri gradnji tistih objektov, ki so v izreku gradbenega dovoljenja opredeljeni na način, določen v prvem odstavku 68. člena ZGO-1. Gradnja v izreku opredeljenih objektov se namreč izvede v skladu s projektno dokumentacijo, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja. Ne more pa projektna dokumentacija predstavljati zahtevani izrek oziroma ga dopolniti ali nadomestiti.

9. Ker sta določbi prvega in drugega dostavka 86. člena ZGO-1 v povezavi s točko 5.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 tako jasni, da dodatne razlage ne potrebujeta, vprašanje uporabe teh določb, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotnosti prava ali razvoja prava preko sodne prakse in zato ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Ker revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K 2. točki izreka :

11. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.