Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi potrdil, ki sta jih v spis predložila udeleženca, ugotovilo: da se v Švici ne vodi postopek za razvezo zakonske zveze med udeležencema; da iz potrdila nasprotne udeleženke izhaja le, da je vložila zahtevo za ukrepe za zaščito zakonske zveze zoper predlagatelja, ne pa tudi, da med udeležencema teče postopek razveze. Razlaga nasprotne udeleženke glede postopka ukrepov za zaščito zakonske zveze v povezavi z razvezo zakonske zveze po švicarskem Civilnem zakoniku (Zivilgesetzbuch, ZGB) je zmotna. Postopek ukrepov za zaščito zakonske zveze in razveza sta ločena postopka. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno ugotovilo, da sodišče v Švici ne odloča o isti zadevi med strankama glede na predmet odločanja, in zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke glede mednarodne litispendence oziroma njen predlog za prekinitev postopka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovora nasprotne udeleženke glede pristojnosti in mednarodne litispendence (I. točka izreka), razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 28. 12. 1918 v Ammanu, v Jordaniji sklenila udeleženca (II. točka izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek predlagatelja v celoti zavrne, podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih s stroškovno posledico.

Nasprotna udeleženka navaja, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo vseh dejanskih in pravno relevantnih okoliščin, iz katerih izhaja, da je v predmetni zadevi podana mednarodna litispendenca. Nasprotna udeleženka je natančno pojasnila, da je v Švici od 11. 2. 2025 dalje v teku postopek, ki ga je sprožila, in sicer postopek ukrepov za zaščito zakonske zveze. Z njim se v skladu s švicarsko pravno ureditvijo urejajo posledice razpada skupnega življenja, med drugim tudi vprašanje ločenega bivanja, rabe skupnega stanovanja, dolžnosti preživljanja in s tem povezanih začasnih obveznosti zakoncev. Opozorila je, da ta postopek predstavlja vsebinsko prvo fazo razveznega postopka, ter pojasnila, da brez izvedbe postopka ukrepov v švicarskem pravnem redu ni mogoče vložiti predloga za razvezo. Gre za obvezno predhodno fazo, katere vsebinski obseg se ne razlikuje od tistega, o katerem naj bi odločalo tudi sodišče prve stopnje. Litispendenco bi bilo treba presojati na podlagi dejanske vsebine obeh postopkov in ne zgolj na formalni ravni, kot je storilo sodišče prve stopnje.

Določba 88. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) za prekinitev postopka ne zahteva, da mora biti v obeh državah v teku postopek z enakim nazivom, temveč, da gre za isto zadevo med istima strankama. Sodišče, ki se je oprlo izključno na potrdilo, iz katerega naj bi izhajalo, da med strankama v Švici ni v teku postopek razveze, je postopalo izrazito formalistično. Odločilno je, da se tako v švicarskem kot v slovenskem postopku ureja isto življenjsko razmerje in njegove pravne posledice. Nadaljnje vodenje obeh postopkov hkrati bi bilo nesmotrno tako iz procesnega kot vsebinskega vidika in bi ustvarilo možnost medsebojno nasprotujočih si odločitev in s tem pravno negotovost. Postopek v tujini je bil začet predhodno, nanaša se na istovrstno pravno razmerje, odločitev švicarskega sodišča bi lahko imela pravne učinke tudi v Republiki Sloveniji. Vzajemnost pa se po določbi tretjega odstavka 101. člena ZMZPP domneva. Izpolnjeni so tako vsi pogoji iz 88. člena ZMZPP za prekinitev predmetnega postopka.

Predlagatelj v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje, predlaga njeno zavrnitev in pojasnjuje vsebino švicarskega prava glede ukrepov za zaščito zakonske zveze in glede razveze. Postopek ločitve oziroma ukrepov za zaščito zakonske zveze ni obvezen pogoj za poznejšo zahtevo za razvezo in tudi ni del postopka razveze zakonske zveze, ki v Švici ne poteka. Zakonca se lahko odločita živeti ločeno dve leti brez kakršnekoli sodne odločbe ali dogovora o ločitvi, preden vložila zahtevo za razvezo. Pogoj za vložitev zahtevka za razvezo je, da sta zakonca ob začetku postopka ali na dan, ko je zahteva za razvezo nadomeščena z enostransko zahtevo, že vsaj dve leti živela ločeno. Predlagatelj pojasnjuje in povzema tudi vsebino sodne prakse glede pojma prekinitve skupnega življenja. Navaja, da je napačna trditev, da je postopek ločitve oziroma ukrepov za zaščito zakonske zveze obvezen, neločljiv del razveznega postopka ali da predstavlja prvi korak razveze oziroma, da brez takšne ločitve oziroma ukrepov za zaščito zakonske zveze razveza po švicarskem pravu ni mogoča. Neutemeljena je navedba, da je sodišče prve stopnje preozko tolmačilo pojem razveze. Svojo odločitev je utemeljeno oprlo na potrdilo predlagatelja (A4). Dokazni postopek je pokazal, da postopek razveze v Švici ne teče, zato je o razvezi materialno in procesno pravilno odločalo sodišče prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je glede ugovora mednarodne pristojnosti navedlo, da udeleženca nimata prijavljenega stalnega prebivališča v RS, temveč v Švici, sta pa oba slovenska državljana. V skladu z prvim odstavkom 68. člena ZMZPP je podana pristojnost slovenskega sodišča na podlagi navezne okoliščine, da sta oba zakonca slovenska državljana. Sodišče prve stopnje je zato ugovor mednarodne pristojnosti utemeljeno zavrnilo. Glede tega nasprotna udeleženka v pritožbi tudi ne podaja nobenih konkretnih pritožbenih navedb, čeprav sicer navaja, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti.

6.Tudi glede ugovora mednarodne litispendence oziroma predloga za prekinitev postopka po 88. členu ZMZPP je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je na podlagi potrdil, ki sta jih v spis predložila udeleženca, ugotovilo: da se v Švici ne vodi postopek za razvezo zakonske zveze med udeležencema; da to jasno izhaja iz potrdila z dne 19. 6. 2025, ki ga je predložil predlagatelj (priloga A4); da iz potrdila nasprotne udeleženke (B3) izhaja le, da je vložila zahtevo za ukrepe za zaščito zakonske zveze zoper predlagatelja, ne pa tudi, da med udeležencema teče postopek razveze. Sodišče je zato zaključilo, da v primeru postopka v Švici ne gre za isto zadevo¹ kot v primeru postopka v Sloveniji, zato tek postopka v Švici na podlagi zahteve za ukrepe za zaščito zakonske zveze ne preprečuje vodenja postopka razveze zakonske zveze pred slovenskim sodiščem. Zaključek sodišča prve stopnje, da ni podlage za prekinitev postopka, je pravilen, kljub temu, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredeljevalo do navedb udeležencev v zvezi z naravo postopka ukrepov za zaščito zakonske zveze in razlago švicarskega prava.

7.Razlaga nasprotne udeleženke glede postopka ukrepov za zaščito zakonske zveze v povezavi z razvezo zakonske zveze po švicarskem Civilnem zakoniku (Zivilgesetzbuch, ZGB) je zmotna. Kot utemeljeno navaja predlagatelj v odgovoru na pritožbo, postopek ukrepov za zaščito zakonske zveze ni obvezen pogoj za poznejšo zahtevo za razvezo, nasprotno z neutemeljeno navedbo nasprotne udeleženke, da gre za obvezno predhodno oziroma prvo fazo razveze. Postopek razveze se v skladu z 111. do 115. členom ZGB lahko začne na podlagi skupne zahteve zakoncev, na tožbo enega zakonca po najmanj dveh letih ločenega življenja in na podlagi tožbe za razvezo zakonske zveze zaradi nesprejemljivosti (ne glede na čas ločenosti). Ločeno življenje v smislu 114. člena ZGB mora trajati dve leti na dan, ko se začne postopek razveze zakonske zveze z vložitvijo enostranske zahteve (tožbe) za razvezo, ni pa potrebna odločitev sodišča glede ločenega življenja² oziroma ni potrebna odločitev sodišča o ukrepih za zaščito zakonske zveze, ki jih urejajo členi 172 in naslednji ZGB. Postopek ukrepov za zaščito zakonske zveze in razveza sta torej ločena postopka. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno ugotovilo, da sodišče v Švici ne odloča o isti zadevi med strankama glede na predmet odločanja in je utemeljeno sledilo potrdilu, ki ga je predložil predlagatelj, ter zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke glede mednarodne litispendence oziroma njen predlog za prekinitev postopka.

8.Glede na pristojnost slovenskega sodišča ter neutemeljen ugovor mednarodne litispendence je sodišče prve stopnje ob upoštevanju drugega odstavka 37. člena ZMZPP, po katerem se za razvezo zakonske zveze uporablja pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe, pravilno za odločitev o predlogu predlagatelja uporabilo slovensko pravo in ob ugotovljenih okoliščinah, ki utemeljujejo zaključek, da je zakonska zveza med udeležencema nevzdržna³ , zakonsko zvezo udeležencev razvezalo na podlagi 98. člena Družinskega zakonika (DZ).

9.Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

10.Po drugem odstavku 55. člena ZNP-1 odloči sodišče o stroških postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij po prostem preudarku. V skladu s tem je sodišče druge stopnje odločilo, da nosita udeleženca (glede na to, da v Švici dejansko poteka postopek ukrepov za zaščito zakonske zveze, nasprotna udeleženka pa mu je pripisala napačen pomen oziroma vlogo) vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

188. člen ZMZPP določa, da sodišče RS na zahtevo stranke prekine postopek, kadar teče pred tujim sodiščem postopek v isti zadevi in med istima strankama.

2V 117. členu ZGB je določeno, da odločitev o ločitvi ne vpliva na zahtevo za razvezo zakonske zveze.

3Predlagatelj je navedel, da se je zaradi neskladnosti značajev udeležencev v času trajanja zakonske zveze porušil njun medsebojni odnos in je zanj zakonska zveza postala nevzdržna, oba udeleženca pa sta na naroku dne 12. 9. 2025 navedla, da med njima obstoji soglasje glede razveze zakonske zveze.