Jedro

Prvostopenjsko sodišče bi moralo slediti zapustničini poslednji volji glede izvršitelja oporoke, ne pa postavljati začasnega skrbnika zapuščine. Tega bi lahko postavilo šele po nastopu situacije iz 98. člena ZD, ki določa, da lahko sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti razreši izvršitelja oporoke, če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za začasnega skrbnika zapuščine določilo zapustničino sestro N. L. 2. Proti takšni odločitvi je dedič F. V. (v nadaljevanju dedič) vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma, da predlog dedinje N. L. (v nadaljevanju dedinja) zavrne. Navaja, da ni utemeljen razlog za izpodbijano odločitev in ki naj bi bil v tem, da ima zapustnica premoženje tudi v Kanadi, katerega obseg sodišče še ni uspelo ugotoviti ter ali bo glede tega premoženja v Kanadi sprožen zapuščinski postopek. Navaja, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega dostavka 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), saj gre za premičnine, ki se ne nahajajo v Republiki Sloveniji, prav tako pa tudi ne drži drugi razlog in sicer, da po pravu države v kateri so premičnine njen organ ni pristojen oziroma noče obravnavati zapuščine. V Kanadi namreč postopek vodi pristojni organ – notar, kar izhaja iz listin v spisu. Za postavitev začasnega skrbnika zapuščine zato ne obstoji razlog v omenjenem zakonskem določilu. Ni pravilna tudi odločitev, da se za skrbnika postavi dedinjo, saj je glede na oporoko za skrbnico zapuščine postavljena podrejeno. Dedič ima glede premoženja, ki se nahaja v Kanadi prednost, saj ima gotovo več možnosti, izkušenj, in bi to obveznost opravljal z manjšimi stroški kot dedinja, ki živi v Sloveniji. S takšno odločitvijo se bo zaradi večjih stroškov zniževala vrednost zapuščine. Prav tako ni utemeljena ugotovitev sodišča, da naj bi dedinja za domačijo zapustnice že ves čas skrbela in da je seznanjena z načinom oskrbe domačije. Dedič je namreč zato ni pooblastil. Navaja še, da denarna sredstva zapustnice na banki ne potrebujejo nikakršnega vzdrževanja. Prav tako niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 131. člena Zakona o dedovanju (ZD), saj sta dediča zapuščine znana, prav tako tudi njuna naslova. Prav tako ne obstojijo drugi razlogi iz tega določila. Ponavlja, da je odločitev sodišča v izrecnem nasprotju z voljo zapustnice. Zato sodišče takšnemu predlogu ne bi smelo dati podpore, četudi bi to bilo smotrno.

3. Dedinja je na pritožbo dediča odgovorila in navedla, da jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postavilo za skrbnico zapustničinih nepremičnin v Republiki Sloveniji oziroma zapustničine domačije, ne pa tudi za skrbnico zapustničinih premičnin v Kanadi. O prevzemu pristojnosti glede zapustničinih premičnin v Kanadi se sodišče prve stopnje še ni opredelilo, saj je rešitev tega vprašanja odvisna od okoliščine ali bo dedič sprožil zapuščinski postopek po zapustnici v Kanadi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določilu 131. člena Zakona o dedovanju (ZD) postavi sodišče v primeru, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, začasnega skrbnika zapuščine. Zapuščino predstavljajo vse pravice umrlega, ki preidejo na dediče. Med pravicami sestave zapuščine je tudi lastninska pravica na nepremičninah. Če so nepremičnine izpostavljene propadanju, postavi sodišče v skladu s prej citiranim zakonskim določilom, začasnega skrbnika zapuščine. Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je torej ukrep, s katerim se določeni osebi zaupajo v varovanje stvari, ki so objekti pravic iz sestava zapuščine, ker je to potrebno. Dedinja je po ugotovitvi sodišča prve stopnje izkazala za potrebno postavitev začasnega skrbnika glede konkretnega dela zapuščine oziroma glede nepremičnega premoženja oziroma domačije v S.. Izključno na to premoženje se je tudi nanašal predlog dedinje za postavitev začasnega skrbnika zapuščine, kot to izhaja tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa. Pritrditi pa je treba tudi opozorilu dedinje iz odgovora na pritožbo glede tistega dela zapuščine, ki se nahaja v Kanadi. O pristojnosti za odločanje o tem premoženju se prvostopenjsko sodišče še ni izreklo.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa tudi izhaja, da je sodišče postavilo dedinjo za skrbnico zapuščine ob upoštevanju točke II oporoke, v kateri je zapustnica določila skrbnika in izvršitelja oporoke. Iz določb 95. in 131. člena ZD izhaja, da izvršitelja oporoke določi oporočitelj v oporoki, sodišče pa lahko ob izpolnjenosti pogojev iz omenjenega določila postavi začasnega skrbnika zapuščine. Če je oporočitelj določil izvršitelja oporoke, ni potrebno postavljati začasnega skrbnika zapuščine, niti upravitelja zapuščine (drugi odstavek 145. člena ZD). V skladu s 96. členom ima namreč izvršitelj oporoke glede na svojo funkcijo enak položaj kot skrbnik zapuščine (1). Oba sta zastopnika dedičev. Tudi naloga izvršitelja oporoke je, da skrbi za zapuščino, da jo upravlja, da skrbi za plačilo dolgov in volil in sploh za to, da se oporoka izvrši tako, kakor je želel oporočitelj (prvi odstavek 96. člena ZD). Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo slediti zapustničini poslednji volji glede izvršitelja oporoke, ne pa postavljati začasnega skrbnika zapuščine. Tega bi lahko postavilo šele po nastopu situacije iz 98. člena ZD, ki določa, da lahko sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti razreši izvršitelja oporoke, če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom.

7. Med strankama ni sporno, da je oporočiteljica za (primarnega) izvršitelja oporoke odredila dediča. Iz slovenskega prevoda oporoke, ki ga je sodišču predložila dedinja, izhaja, da je prevzem te vloge odvisen zgolj od dedičeve izjave volje. Če je tako, je izvršitelj oporoke on, saj iz njegove navedbe v pripravljalni vlogi z dne 2. 1. 2013 izhaja, da je pripravljen prevzeti to dolžnost (prim. 201. člen ZD). Iz navedb dedinje pa izhaja, da je prevzem te vloge odvisen tudi od okoliščin, ki temu dediču preprečujejo prevzem te vloge. Pravilna presoja tega vprašanja je torej odvisna od zapustničine volje v oporoki, katere prevod pa je, kot je tekom postopka navajala dedinja, pomanjkljiv.

8. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je določilo začasnega skrbnika zapuščine (131. člen ZD) in ko ni ugotovilo, kdo je izvršitelj oporoke. Če je odgovor na to vprašanje odvisen zgolj od volje dediča F. V., je izvršitelj oporoke on. Če je odgovor na to vprašanje odvisen od okoliščin, ki določajo njegovo zmožnost za prevzem te dolžnosti, je izvršiteljica oporoke dedinja N. L. 9. Glede na navedeno je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Kreč, Pavič - Komentar Zakona o dedovanju s sodno prakso, str. 314.