Jedro

V času odločanja o izpolnjevanju pogojev za dodelitev BPP po 49. členu ZBPP je tožnica samska oseba in hčerke v skladu z določilom 23. člena ZBPP ni mogoče šteti kot njenega družinskega člana. Prav tako tožnica finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje več, saj njen mesečni dohodek znaša 634,41 EUR neto in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je s sklepom sklenila, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji 798,00 EUR izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnica na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 236/2011 z dne 15. 3. 2011 upravičena do BPP v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku zaradi povračila vlaganj v nepremičnino na naslovu …, parc. št. 847/3, pripisani k vl. št. 285, k.o. …, katere lastnik je A.A., do izdaje sodbe sodišče prve stopnje, izvedba le-te pa je bila zaupana B.B., odvetniku v Mariboru. Na podlagi sklepa št. Bpp 236/2011 z dne 7. 5. 2012 so bili odvetniku za nudenje BPP tožnici odmerjeni in plačani stroški v višini 798,00 EUR. Tožena stranka ugotavlja, da je bil tožbeni zahtevek tožnice zaradi povrnitve vlaganj v nepremičnino na naslovu …, parc. št. 847/3, pripisani k vl. št. 285, k.o. …, katere lastnik je A.A., zavrnjen s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. II P 376/2011 z dne 6. 4. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 836/2012 z dne 28. 8. 2012, tožnica pa je tudi dolžna povrniti stroške pravdnega postopka tožencu A.A. Ker tožnica v postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP ni uspela, je tožena stranka v skladu z 49. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) preverila, ali se je tožničino premoženjsko oziroma finančno stanje spremenilo. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica v času dodelitve BPP prejemala plačo v višini, zaradi katere ni presegala cenzusa, določenega za dodelitev BPP, prav tako je v času dodelitve BPP upoštevala kot družinskega člana hčerko tožnice. Sedaj pa se je tožničino premoženjsko stanje spremenilo, kar je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti na podlagi poizvedb. Ugotovila je, da je tožnica v obdobju od 1. 11. 2012 do 31. 1. 2013 prejela plačo v skupnem znesku v višini 1.768,35 EUR neto, kot tudi regres, ki ga je tožena stranka preračunala za dobo treh mesecev, in sicer v neto višini 134,87 EUR. Hčerke tožnice pa v skladu z določilom 23. člena ZBPP ni mogoče več šteti kot njenega družinskega člana. Tožena stranka je tako ponovno ugotavljala finančni položaj tožnice in ugotovila, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnice, upoštevaje dohodke, ki jih je prejela v zadnjih treh mesecih, 634,41 EUR. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v prvem odstavku 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) in trenutno znaša 260,00 EUR (pravilno 261,56 EUR), 2-kratnik torej 520,00 EUR (pravilno 523,12 EUR), kar pomeni, da tožnica presega 2-kratnik minimalnega dohodka, zato je dolžna v skladu z določili 49. člena ZBPP povrniti stroške nastale v zvezi z dodeljeno BPP.

Tožnica v tožbi in podrejeno v predlogu za obročno plačilo dolžnega zneska navaja, da se odločbe ne da preizkusiti, ker tožena stranka ni navedla, koliko neto plače naj bi tožnica prejela v posameznem mesecu, prav tako ni navedla kdaj naj bi tožnica prejela regres in v kolikšnem znesku. Tožena stranka ni obrazložila pri katerih osebah je opravila uradne poizvedbe, prav tako tožnice ni seznanila s pridobljenimi rezultati. Glede na to, da mora biti regres izplačan do 1. 7. vsakega tekočega koledarskega leta, se torej regres ne more šteti kot dohodek, ki bi ga naj tožnica prejela v obdobju od 1. 11. 2012 do 31. 12. 2012, prav tako pa tožnica regresa v tem obdobju ni prejela. Na podlagi navedenega je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj tožnici niso bili predloženi rezultati poizvedb in ji ni bila dana možnost, da bi se o njih izjasnila. Prav tako je izpodbijana odločba pavšalno obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti, tožena stranka pa je najmanj v delu, ki se nanaša na regres, zmotno ugotovila dejansko stanje. Glede na navedeno tožnica predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov sodnega postopka.

Tožena stranka je po pozivu sodišču predložila upravne spise zadeve, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločitev je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je bila tožnici na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 236/2011 z dne 15. 3. 2011 dodeljena BPP v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanje odvetnika v postopku, ki je bil v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru, in določen odvetnik B.B. Na podlagi sklepa št. Bpp 236/2011 z dne 7. 5. 2012 so bili odvetniku za nudenje brezplačne pravne pomoči odmerjeni in plačani stroški v višini 798,00 EUR. Glede na to, da tožnica v postopku, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni uspela, je bila tožena stranka v skladu z določbo 49. člena ZBPP dolžna preveriti, ali se je tožničino premoženjsko oziroma finančno stanje spremenilo, saj od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč še niso potekla štiri leta.

Iz podatkov v upravnem spisu je razvidno, da je tožena stranka dne 30. 1. 2013 tožničinega delodajalca, C. d.o.o., pozvala na predložitev plačilnih listov za tožnico za obdobje od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2012, ter za podatek ali je tožnica prejela regres za letni dopust za leto 2012. Prav tako je tožena stranka z dopisom z dne 27. 2. 2013 (dopis vročen 4. 3. 2013) tožnico pozvala na predložitev plačilnih listov za obdobje od 1. 10. 2012 do 31. 12. 2012, ter za podatek ali je prejela regres za letni dopust za leto 2012. Tožnica je dne 6. 3. 2013 toženi stranki predložila izplačilno listo za zaposlene za mesec oktober, v katerem je prejela 602,04 EUR neto plače, za mesec november, v katerem je prejela 570,37 EUR neto plače in za mesec december, v katerem je prejela 595,94 EUR neto plače, ter izplačilo regresa z dne 28. 12. 2012 v neto izplačilu 323,70 EUR in izplačilo regresa z dne 27. 6. 2012 v neto izplačilu 215,78 EUR. Regres v letu 2012 je bil tožnici izplačan v višini 539,48 EUR. Tožena stranka je prejeti regres preračunala za dobo treh mesecev, in sicer prejeti regres mesečno znaša 44,96 EUR, za dobo treh mesecev pa znaša 134,87 EUR. Tožničina navedba, da ni bila seznanjena z rezultati poizvedb ne vzdrži presoje, ker je iz podatkov v spisu razvidno, da je izplačilne liste za zaposlene in izplačilna lista za izplačilo regresa sama predložila toženi stranki. Prav tako ne drži navedba tožnice, da ji regres ni bil izplačan, ker izpiski, ki jih je priložila tožnica kažejo, da ji je bil za leto 2012 regres izplačan.

Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da je v času odločanja o izpolnjevanju pogojev za dodelitev BPP po 49. členu ZBPP, tožnica samska oseba in da hčerke v skladu z določilom 23. člena ZBPP ni mogoče več šteti kot njenega družinskega člana. Prav tako je pravilen zaključek tožene stranke, da tožnica finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč ne izpolnjuje več, saj mesečni dohodek tožnice znaša 634,41 EUR neto in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. V skladu z zadnjo spremembo ZUJF, objavljeno v Uradnem listu RS št. 8/2013 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 2. 2013 dalje 261,56 EUR, dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka tako znaša 523,12 EUR.

Na podlagi četrtega odstavka 43. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila neupravičeno prejete BPP. Sodišče tako dodaja, da tožnica predlog za obročno plačilo dolžnega zneska, lahko vloži pri toženi stranki, ki bo na podlagi njenega predloga in navedb v predlogu, ob upoštevanju višine lastnega dohodka tožnice in njenega socialnega položaja, ugotavljala ali tožnica izpolnjuje pogoje za obročno plačilo dolžnega zneska.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.