Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bilo unovčeno in upnikom razdeljeno vse premoženje stečajnega dolžnika so izpolnjeni pogoji za končanje stečajnega postopka.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo stečajni postopek ter razrešilo stečajnega upravitelja.
2.Pritožnik (Inštitut A.)1 je vložil pravočasno pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje. V pritožbi navaja, da je zaradi oškodovanja upnikov in lastnikov vložil tožbo zoper stečajnega dolžnika, ki se vodi pod opr. št. VIII Pg 1848/2024 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Glede na to, da je v teku postopek, v katerem je stečajni dolžnik tožena stranka, meni, da ni pogojev za zaključek stečajnega postopka. V dokaz svojim navedbam prilaga sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 1848/2023 z dne 8. 1. 2025, potrdilo o plačilu sodne takse z dne 31. 1. 2025 ter tožbo z datumom 21. 10. 2024, naslovljeno na Okrožno sodišče v Ljubljani.
3.Odgovor na pritožbo je vložil stečajni upravitelj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrže, podrejeno pa zavrne in postopek zaključi.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Postopki zaradi insolventnosti imajo značilnosti nepravdnih postopkov, saj odločbe, izdane v teh postopkih učinkujejo zoper širok krog oseb. Nepravdnega postopka se lahko udeleži vsak, v čigar pravni interes (pravno korist) bi lahko posegla odločba, izdana v tem postopku, če prijavi svojo udeležbo v postopku (materialni udeleženci postopka). To lahko stori tudi z vložitvijo pravnega sredstva proti tej odločbi. Sklep o končanju stečajnega postopka bi, pod pogojem obstoja premoženja stečajnega dolžnika, lahko posegel v pravni interes družbenika (delničarja) do plačila terjatve za plačilo sorazmernega dela preostanka razdelitvene mase. Terjatve družbenika (delničarja) za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase ni treba prijaviti v stečajnem postopku (tretji odstavek 373. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožniku, kot pravnemu nasledniku delničarja dolžnika, priznalo procesno upravičenje (legitimacijo) za pritožbo zoper sklep o končanju stečajnega postopka.
6.Stečajni postopek se vodi zaradi uresničitve interesa upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Zaradi uresničitve tega interesa se v stečajnem postopku unovči vse premoženje stečajnega dolžnika. V stečajno maso spada vse premoženje stečajnega dolžnika, katerega imetnik je bil stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka, kot tudi vse premoženje, ki ga je pridobil tekom stečajnega postopka (224. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP).
7.Pritožnik je vložitev odškodninske tožbe zoper stečajnega dolžnika napovedal v dopisu z dne 26. 3. 2024, v katerem je navedel, da je bil s sklenitvijo poravnave (kot lastnik) oškodovan za znesek 723.608,31 EUR. Ker je odškodninski zahtevek nastal po začetku stečajnega postopka, predstavlja strošek stečajnega postopka in ima pri plačilu prednost pred terjatvami upnikov. Tožbe pa nato ni vložil vse do septembra 2024. Upravitelj je zato z izrednim poročilom z dne 8. 10. 2024 pozval upnike, da v roku 15 dni sporočijo zadržke glede razdelitve sredstev (pridobljenih na podlagi navedene sodne poravnave), ki so bila predhodno rezervirana tudi zaradi stroškov v zvezi z napovedano odškodninsko tožbo pritožnika. Ker nihče od upnikov predlagani razdelitvi ni nasprotoval, po poizvedbah upravitelja pa pritožnik odškodninske tožbe zoper stečajnega dolžnika tudi ni vložil, je upravitelj dne 9. 12. 2024 na sodišču vložil načrt končne razdelitve splošne razdelitvene mase. Razdelitev je bila opravljena, upravitelj pa je dne 14. 2. 2025 podal končno poročilo in predlog za končanje stečajnega postopka. Navedel je, da je bilo v postopku unovčeno celotno ugotovljeno premoženje stečajnega dolžnika (gre za sredstva iz naslova pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi VII Pg 570/2020 zoper dolžnika B., d. o. o. - v likvidaciji, ki se je zaključil s sklenitvijo sodne poravnave), zato ni več razlogov za vodenje postopka.
8.Pritožnik v pritožbi navaja zgolj to, da uveljavlja v pravdnem postopku terjatev zoper stečajnega dolžnika. Iz pritožbi priložene tožbe z datumom 21. 10. 2024, ki se vodi pod opr. št. VIII Pg 1848/2024 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, je razvidno, da je pritožnik vložil odškodninsko tožbo zoper stečajnega dolžnika ter stečajnega upravitelja. Pritožnik v tožbi trdi, da ima zoper stečajnega dolžnika terjatev na podlagi dolžnikove poslovne odškodninske odgovornosti, saj je slednji ravnal v nasprotju z Dogovorom z dne 27. 3. 2018,2 po katerem bi moral vztrajati pri tožbi zoper B., d. o. o. - v likvidaciji. Nadalje trdi, da ima zoper stečajnega upravitelja odškodninsko terjatev na podlagi 263. člena ZGD-1 ter 131. člena OZ, saj je slednji sklenil z B., d. o. o - v likvidaciji za družbo škodljivo sodno poravnavo. Upravitelj se je v sporu z B., d. o. o. - v likvidaciji, v katerem je uveljavljal terjatev v višini 560.956,89 EUR spp, po tem, ko je bila izdana sodba pred sodiščem prve stopnje, s katero je bil stečajnemu dolžniku prisojen znesek 126.605,37 EUR spp ter mu je bilo naloženo plačilo stroškov v višini 4.696,21 EUR, poravnal za znesek 105.000,00 EUR.3
9.Pritožnik torej trdi, da ima zoper stečajnega dolžnika odškodninsko terjatev zaradi kršitve pogodbe, ki jo je slednji sklenil s pritožnikom tekom tega stečajnega postopka. Nadalje trdi, da ima odškodninsko terjatev zoper stečajnega upravitelja zaradi protipravnega ravnanja upravitelja v stečajnem postopku. Pritožnik v pravdnem postopku obe terjatvi uveljavlja v svojem imenu in za svoj račun, ne pa v korist stečajnega dolžnika oziroma v korist stečajne mase. Prav tako tudi ne trdi, da bi bil stečajni dolžnik imetnik še drugega premoženja, s katerim bi bilo mogoče poplačati njegovo odškodninsko terjatev. Glede odškodninskega zahtevka, ki ga pritožnik uveljavlja zoper stečajnega dolžnika, tudi v primeru, če bi pritožnik z odškodninskim tožbenim zahtevkom zoper stečajnega dolžnika uspel, poplačila iz stečajne mase ne bi mogel doseči, saj ni nerazdeljene stečajne mase, iz katere bi lahko dobil svojo terjatev poplačano. Obstoj stečajnega dolžnika pa niti ne predstavlja materialnopravne predpostavke za vložitev tožbe ter vodenje odškodninskega postopka zoper stečajnega upravitelja na podlagi 263. člena ZGD-1 ter 131. člena OZ.4
10.Iz pritožnikovih trditev po navedenem ne izhaja, da bi obstajalo še kakšno premoženje stečajnega dolžnika, ki bi ga bilo mogoče nameniti za poplačilo upnikov oziroma za plačilo odškodninske terjatve, ki jo uveljavlja zoper stečajnega dolžnika v pravdnem postopku. Nadaljnja opravila upravitelja v tem stečajnem postopku ne bi prispevala k povečanju stečajne mase. Iz navedb pritožnika pa niti ne izhaja, da upravitelj ne bi opravil vseh dejanj, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku. Ker torej odškodninski postopek zoper stečajnega dolžnika (ter zoper upravitelja) k (nadaljnji) uresničitvi namena stečajnega postopka ne more pripomoči, niso izpolnjeni pogoji za njegovo nadaljevanje.
11.Uveljavljeni pritožbeni razlog ni utemeljen. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
12.Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.
-------------------------------
1Kot to navaja stečajni upravitelj v odgovoru na pritožbo, je pritožnik pravni naslednik delničarja stečajnega dolžnika, saj je prevzemnik terjatve (delničarja) do sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 373. člena ZFPPIPP). Pritožnik pa ni upnik v smislu prvega odstavka 57. člena ZFPPIPP. Njegova procesna legitimacija je glede prijavljene terjatve, nastale pred začetkom stečajnega postopka, po 2. točki 58. člena ZFPPIPP prenehala, saj je bila v celoti prerekana, v pravdi pa ni bila ugotovljena, ker je bila tožba umaknjena.
2Dogovor, ki so ga dne 27. 3. 2018 sklenili C., Inštitut A. ter odvetnik, je priloga dopisa pritožnika z dne 27. 1. 2024.
3Potek postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi VII Pg 570/2020 je popisan v številnih rednih in izrednih poročilih stečajnega upravitelja tekom tega stečaja. Opisani so tudi razlogi za sklenitev sodne poravnave z B., d. o. o. - v likvidaciji (glej npr. otvoritveno poročilo z dne 21. 8. 2017, redno poročilo z dne 25. 4. 2018, 30. 1. 2019, 22. 10. 2020, 19. 10. 2021, 16. 10. 2023, izredno poročilo z dne 22. 11. 2023). Z izrednim poročilom z dne 22. 11. 2023 je je upravitelj pozval upnike in družbenike za založitev predujma za nadaljnje vodenje pravde v višini 20.000 EUR ter podal razloge za ta poziv, iz katerega je razvidno, da dolžnik nima sredstev za vodenje pravde, niti za plačilo že nastalih stroškov v primeru, da spor izgubi. Upravitelj je pojasnil tudi višino terjanega predujma (e-mail z dne 11. 1. 2024 ter z dne 30. 1. 2024), in sicer je razvidno, da je samo znesek že nastalih in neplačanih sodnih taks tedaj znašal 11.000 EUR. Inštitut A. (pritožnik) se je po Dogovoru z dne 27. 3. 2018 sicer zavezal, da bo plačal vse stroške tega postopka, česar pa nato ni storil oziroma je plačal zgolj sodne takse v višini 3.000 EUR. Ker je imel pritožnik zaprt TRR, po bilančnih podatkih pa negativen kapital (izjava upravitelja z dne 6. 2 2024) je obstajala realna bojazen, da terjatve iz naslova Dogovora z dne 27. 3. 2018 (v višini nastalih stroškov postopka v zadevi VII Pg 570/2020) ne bo mogel plačati ter bi posledično prišlo do "stečaja v stečaju". Pritožnik je poravnavi nasprotoval, zahtevanega predujma pa ni založil. Ker ni bil nihče pripravljen plačati predujma v ocenjeni višini, je upravitelj s toženo stranko (B., d. o. o. - v likvidaciji) sklenil opisano sodno poravnavo.
4Torej drugače, kot velja v odškodninskem sporu zoper (bivše) poslovodstvo stečajnega dolžnika na podlagi 42. člena ZFPPIPP.
Zveza:
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 42, 224, 373, 373/3, 376