- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDSS Sodba Psp 30/2026
ECLI:SI:VDSS:2026:PSP.30.2026 Oddelek za socialne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Glede na to, da 24. člen ZŠtip-1 ne pogojuje dodelitev sredstev oziroma sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, je tudi po stališču pritožbenega sodišča podzakonski akt prekoračil okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil, saj je zožil z zakonom urejeno pravico. Iz ustavno sodne presoje izhaja, da podzakonski akt brez zakonske podlage ne sme omejiti oziroma celo odvzeti zavarovancem pravico, ki jim pripada na podlagi zakona. Podzakonski akti smejo zakonsko normo raz0Dleniti le do te mere, da s tem ne opredeljujejo izvirnih pravic in obveznosti oziroma da z zakonom urejenih pravic ne zo7Eujejo. Pravilnik pa je z dolo0Ditvijo dodatnega spornega pogoja naredil to0Dno to, 0De ne bi smel. Gre za kr61itev ustavnega na0Dela legalitete iz drugega odstavka 120. 0Dlena Ustave RS. Dolo0Dba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. 0Dlenom Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi spl61ni akti v skladu z ustavo in zakonom. Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo in zakonom, tega akta ne sme uporabiti, saj je vezan le na Ustavo RS in zakon (125. 0Dlen Ustave RS in 3. 0Dlen ZS).
Izrek
Prito7Eba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodi610Da prve stopnje.
Obrazlo7Eitev
1.Sodi610De prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odlo0Dbo Javnega 61tipendijskega, razvojnega, invalidskega in pre7Eninskega sklada Republike Slovenije 61t. ... z dne 13. 11. 2023 in zadevo vrnilo v ponovno upravno odlo0Danje.
3.2. Zoper sodbo se prito7Euje to7Eenec iz vseh prito7Ebenih razlogov. Predlaga, da prito7Ebeno sodi610De prito7Ebi ugodi, sodbo spremeni tako, da to7Ebeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa sodbo sodi610Da prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odlo0Danje. Z odlo0Dbo z dne 13. 11. 2023 je bila vloga to7Enice za dodelitev Zoisove 61tipendije zavrnjena. Pri odlo0Danju o pravici ni bil upo61tevan dose7Eek to7Enice na tekmovanju A., ker tekmovanje ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede sofinanciranja iz javnih sredstev. Javni sklad je izhajal iz dolo0Dbe 5. 0Dlena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih 61tipendij. Med strankama je sporno, ali tekmovanje A. za 61olsko leto 2022/2023 z dne 20. 5. 2023 izpolnjuje pogoje sofinanciranja iz javnih sredstev skladno s Pravilnikom. Sodi610De je z izpodbijano sodbo odlo0Dilo, da omenjeno tekmovanje sporni pogoj izpolnjuje, zaradi 0De je odpravilo odlo0Dbo z dne 13. 11. 2023 ter zadevo vrnilo ponovno v upravno odlo0Danje. Zavzeto je stali610De, da dolo0Dba tretjega odstavka 5. 0Dlena Pravilnika nedopustno o7Ei zakonski pojem "sofinanciranje iz javnih sredstev", saj kot dodaten pogoj dolo0Da, da je moral biti organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dose7Een izjemni dose7Eek, upravi0Den do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega prora0Dunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za 61olstvo. Menilo je, da dodaten pogoj Pravilnika postavlja potencialne 61tipendiste v slab61i polo7Eaj, kot ga imajo po zakonu. Povzeta odlo0Ditev sodi610Da je materialnopravno zmotna, saj tekmovanje A. z dne 20. 5. 2023 ne izpolnjuje predpisanega pogoja sofinanciranja iz javnih sredstev, kot to dolo0Da 24. 0Dlen Z61tip-1 v povezavi s 5. 0Dlenom Pravilnika. Sprejeta odlo0Ditev je v nasprotju z dolo0Dbami in namenom ZOFVI. Sodi610De se zmotno sklicuje na definicijo iz 3. to0Dke 3. 0Dlena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ker pravica do Zoisove 61tipendije ni odvisna od materialnega polo7Aaja osebe oziroma njegove dru7Eine. Gre za zmotno ugotovljeno dejansko stanje ter posledi0Dno zmotno uporabo materialnega prava. Kot izjemni dose7Eek se 61tejejo najvi61ja mesta iz znanja, raziskovanja na dr7Eavnih tekmovanjih, po drugi alineji istega 0Dlena pa prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na dr7Eavnih tekmovanjih sofinanciranja iz javnih sredstev. Sodi610De je zmotno uporabilo institut exceptio illegalis ter se pri presoji izjemnega dose7Eka omejilo le na dolo0Dilo 24. 0Dlena Z61tip-1. Glede na hierarhijo pravnih aktov gre za konkretizacijo upo61tevanih izjemnih dose7Ekov in na0Dina to0Dkovanja, kar je bilo s citiranim Pravilnikom uresni0Deno. Pravilnik kot podzakonski predpis ne sme v vsebinskem smislu dolo0Dati ni0Desar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirjev, ki morajo biti v zakonu izrecno dolo0Deni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi. Dolo0Dba 5. 0Dlena Pravilnika je znotraj vsebinskih okvirjev zakonskega pooblastila in ne dolo0Da ni0Desar novega oziroma dodatnega. Pogoj sofinanciranja je dolo0Dil 7Ee z zakonom. Dolo0Dbe Pravilnika omogo0Dajo, da je denar iz dr7Eavnega prora0Duna namensko porabljen za to0Dno dolo0Deno tekmovanje. Glede na Ustavo RS je razumljivo, da se zagotavlja pregled finan0Dnih tokov ter se zagotavlja pregled med najustreznej61imi tekmovanji. O vlogi to7Enice je bilo v predsodnem postopku odlo0Deno v skladu z na0Delom zakonitosti skladno s 6. 0Dlenom ZUP, saj mora to7Eenec za presojo pogoja o izjemnem dose7Eku na dr7Eavnem tekmovanju upo61tevati tako 24. 0Dlen Z61tip-1 kot 5. 0Dlen Pravilnika. Dodatno je v 5. 0Dlenu Pravilnika dolo0Deno le, da je pogoj sofinanciranja iz 4. alineje drugega odstavka izpolnjen, 0De je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dose7Een izjemni dose7Eek, upravi0Den do sofinanciranja za izvedbo tekmovanja, na katerem je bil dose7Een izjemni dose7Eek. Pravilnik v 5. 0Dlenu le usmerja na0Din izvr61evanja pravice, konkretizira oziroma natan0Dneje opredeljuje in s tem ostaja v mejah razmerij Z61tip-1. Zgolj z uporabo dolo0Db Z61tip-1, brez konkretizacije izjemnih dose7Ekov in meril za to0Dkovanje v Pravilniku ni mogo0De uspe61no uresni0Devanje dolo0Db 61tipendijske zakonodaje, ki se nana61ajo na dodelitev Zoisove 61tipendije. Ob upo61tevanju zgolj Z61tip-1 je onemogo0Dena tudi ovrednotenje izjemnega dose7Eka s to0Dkami, na podlagi katerih so izbrani vlagatelji za pridobitev Zoisove 61tipendije. Pogoj sofinanciranja je dolo0Dil 7Ee zakonodajalec, pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, pa veljajo za vse enako. Na0Delo enakosti iz drugega odstavka 14. 0Dlena Ustave RS zavezuje tudi izvr61ilno in sodno vejo oblasti. Za enaka stvarna razmerja je potrebno uveljaviti enako upravno prakso. Upravni organ je vezan na lastne preje61nje odlo0Ditve, zato ne sme odstopiti niti od spl61nih pravil, ki si jih je postavil sam, niti od ustaljene upravne prakse, ki se je uveljavila. Iz odlo0Dbe ministrstva z dne 25. 3. 2022 jasno izhaja, da je bila vloga za sofinanciranje spornega tekmovanja zavrnjena, ker ne izpolnjuje pogojev iz Pravilnika o sofinanciranju 61olskih tekmovanj. Tudi iz dopisa Ministrstva za vzgojo in izobra7Eevanje z dne 23. 5. 2024 izhaja, da sporno tekmovanje od 61olskega leta 2017/2018 do 61olskega leta 2020/2021 ni bilo sofinancirano s strani ZRS60, kar potrjuje izpoved B. B., zato je potrebno uporabiti dolo0Dbe Pravilnika. Stali610De sodi610Da, da skladno z 81. 0Dlenom ZOFVI zado610Da, da zgolj dolo0Den del sredstev za financiranje predstavljajo javna sredstva, je napa0Dno. Tako 61iroka razlaga pojma sofinanciranja dr7Eavnega tekmovanja iz javnih sredstev, je zmotna in v nasprotju z dolo0Dbami Z61tip-1, Pravilnika, pa tudi dolo0Dbami ZOFVI in na njegovi podlagi sprejetim Pravilnikom. 0Ce bo obveljalo tako 61iroko tolma0Denje, kdaj se za neko 61olsko tekmovanje 61teje, da je sofinancirano iz javnih sredstev (pla0Dilo kotizacije u0Diteljev, uporaba dvorane fakultete ipd.) bodo pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev izpolnjevala prakti0Dno vsa 61olska tekmovanja, ki so organizirana v Republiki Sloveniji, kar je v nasprotju z namenom instituta Zoisove 61tipendije. Sistem 61tipendiranja je nelo0Dljivo povezan s sistemom financiranja 61olskih tekmovanj, zato je potrebno upo61tevati tudi Pravilnik o sofinanciranju 61olskih tekmovanj. Sredstva za dejavnosti in nalogo, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobra7Eevanja po sedmem odstavku 81. 0Dlena ZOFVI ministrstvo, do leta 2021 pa ZRS60, se zagotavlja organizatorjem preko javnega razpisa na podlagi Pravilnika o sofinanciranju 61olskih tekmovanj. S tem je ob izpolnjevanju istovrstnih pogojev za 61olska tekmovanja in organizatorje 61olskih tekmovanj zagotovljena preglednost in kakovost tekmovanj kot pravna varnost u0Dencem, dijakom, star61em, 61olam in organizatorjem tekmovanja. Namen61ko sofinanciranje 61olskih tekmovanj z javnimi sredstvi pomeni, da ne gre za splo61no financiranje. To7Eenec se je skliceval tudi na Pravilnik o sofinanciranju 61olskih tekmovanj, ki je bil sprejet za izvr61evanje 81. 0Dlena ZOFVI, ki ga sodi610De ni upo61tevalo, niti se ni do njega opredelilo, saj iz obrazlo7Eitve ni razvidno, da dolo0Dbe Pravilnika o sofinanciranju 61olskih tekmovanj sploh ni presojalo. S tem je to7Encu odvzelo mo7Enost obravnavanja pred sodi610Dem in zagre61ilo kr61itev iz 8. to0Dke drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP. Zmotna je dokazna ocena izpovedi B. B., da je bilo tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev. Stali610De sodi610Da je tudi v nasprotju z logi0Dno, sistemati0Dno in namensko razlago glede na ureditev celotnega sistema priznanje izjemnih dose7Ekov, ki se vrednotijo na podlagi jasno dolo0Denih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati relevantna tekmovanja za priznanje posameznih izjemnih dose7Ekov. Razlaga sodi610Da prve stopnje nezakonito 61iri krog upo61tevnih tekmovanj in s tem izjemnih dose7Ekov za pridobitev Zoisove 61tipendije v nasprotju z na0Delom zakonitosti.
3.V odgovoru na prito7Ebo to7Enica prereka to7Een0Deve prito7Ebne navedbe in predlaga, da prito7Ebeno sodi610De prito7Ebo kot neutemeljeno zavrne.
4.Prito7Eba ni utemeljena.
5.Prito7Ebeno sodi610De je preizkusilo sodbo sodi610Da prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v prito7Ebi. Po drugem odstavku 350. 0Dlena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. 0Dlenom Zakona o delovnih in socialnih sodi610Dih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dol7Enosti pazilo na bistvene kr61itve dolo0Db pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. 0Dlena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodi610De prve stopnje ni storilo bistvenih kr61itev dolo0Db pravdnega postopka, na katere prito7Ebeno sodi610De pazi po uradni dol7Enosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odlo0Ditev.
6.Sodi610De je presojalo odlo0Dbo Javnega 61tipendijskega, razvojnega, invalidskega in pre7Eninskega sklada Republike Slovenije 61t. ... z dne 13. 11. 2023, s katero je zavrnilo to7En0Dino vlogo za dodelitev Zoisove 61tipendije. Sodi610De je v tem socialnem sporu vodilo spor na podlagi drugega odstavka 72. 0Dlena ZDSS-1, saj to7Eenec o to7En0Dini prito7Ebi ni odlo0Dil, to7Enica pa je izkazala pogoje za molk organa.
7.Iz dejanskih ugotovitev sodi610Da prve stopnje izhaja, da je to7Enica v predhodnem 61olskem letu dosegla povpre0Dno oceno 4,92, dne 7. 1. 2023 pa je osvojila srebrno priznanje na tekmovanju C. in 20. 5. 2023 srebrno priznanje na tekmovanju A.
8.Pogoje za pridobitev Zoisove 61tipendije dolo0Da 22. 0Dlen Z61tip-1. Med drugim je pogoj za pridobitev Zoisove 61tipendije dose7Een izjemni dose7Eek in v zaklju0Dnem razredu osnovne 61ole dose7Eena povpre0Dna ocena najmanj 4,70. Po drugi alineji prvega odstavka 24. 0Dlena Z61tip-1 se kot izjemni dose7Eki upo61tevajo zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na dr7Eavnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev. Skladno s petim odstavkom pa je dolo0Deno, da natan0Dnej61o opredelitev in uveljavljanje izjemnih dose7Ekov s podzakonskim aktom dolo0Di minister, pristojen za delo. Na podlagi tega pooblastila je bil sprejet Pravilnik, ki je v 0Dasu odlo0Danja to7Enca v prvem odstavku 5. 0Dlena dolo0Dal, da dr7Avna tekmovanja sofinancirana iz javnih sredstev so tekmovanja, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira ministrstvo, pristojno za izobra7Eevanje, ali Zavod Republike Slovenije za 61olstvo in potekajo na dr7Eavni ravni. V drugem odstavku je dolo0Deno, da so ne glede na preje61nji odstavek dr7Eavna tekmovanja tudi tekmovanja iz znanja ali raziskovanja na dr7Eavni ravni, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, in sicer da ima organizator javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja soorganizirana v dveh ali ve0D stopnjah na ravni izobra7Eevalne ustanove, ob0Dinsko ali regionalno. Uvrstitev tekmovalcev na dr7Eavno tekmovanje je mogo0Da le na podlagi rezultata na predhodni stopnji, tekmovanja so sofinancirana iz javnih sredstev in tekmovanja se pod enakimi pogoji lahko udele7Eijo udele7Eenci posamezne ravni ali stopnje izobra7Eevanja ustrezne smeri v vseh izobra7Eevalnih ustanovah v Republiki Sloveniji. Skladno s tretjim odstavkom je dolo0Deno, da se 61teje, da je pogoj iz 0Detrte alineje drugega odstavka izpolnjen, 0De je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dose7Een izjemni dose7Eek, upravi0Den do sofinanciranja za izvedbo tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega prora0Dunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za 61olstvo.
9.Kot izhaja iz odlo0Dbe Javnega zavoda z dne 13. 11. 2023 srebrno priznanje, ki ga je to7Enica dosegla na tekmovanju A. 20. 5. 2023, ni ustrezno, ker ne izpolnjuje pogoja 5. 0Dlena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih 61tipendij.
10.Neutemeljene so prito7Ebne navedbe, da je s Pravilnikom dolo0Dena le konkretnej61a opredelitev zakonske dolo0Dbe skladno s pooblastilom iz petega odstavka 24. 0Dlena Z61tip-1. Prito7Ebeno sodi610De je 7Ee v ve0D zadevah zavzelo stali610De, da tretji odstavek 5. 0Dlena Pravilnika o7Ei zakonski okvir, dolo0Den v drugi alineji prvega odstavka 24. 0Dlena Z61tip-1, saj pri pogoju sofinanciranja iz javnih sredstev dodatno dolo0Da, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za 61olstvo, ne pa podalj61anje obdobja. Glede na to, da 24. 0Dlen Z61tip-1 ne pogojuje dodelitev sredstev oziroma sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, je tudi po stali610Du prito7Ebenega sodi610Da podzakonski akt prekora0Dil okvir, ki je dopu610Den aktu, izdanemu za izvr61evanje javnih pooblastil, saj je zo7Eil z zakonom urejeno pravico. Iz ustavno sodne presoje izhaja, da podzakonski akt brez zakonske podlage ne sme omejiti oziroma celo odvzeti zavarovancem pravico, ki jim pripada na podlagi zakona. Podzakonski akti smejo zakonsko normo raz0Dleniti le do te mere, da s tem ne opredeljujejo izvirnih pravic in obveznosti oziroma da z zakonom urejenih pravic ne zo7Eujejo. Pravilnik pa je z dolo0Ditvijo dodatnega spornega pogoja naredil to0Dno to, 0De ne bi smel. Gre za kr61itev ustavnega na0Dela legalitete iz drugega odstavka 120. 0Dlena Ustave RS.
Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakonom. Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo in zakonom, tega akta ne sme uporabiti, saj je vezan le na Ustavo RS in zakon (125. člen Ustave RS in 3. člen Zakona o sodiščih). Sodišče prve stopnje je, upoštevaje institut exceptio illegalis, utemeljeno odklonilo uporabo 5. člena Pravilnika in so torej v zvezi s tem pritožbene navedbe neutemeljene. Pravilniki so na zakon vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi, zato smejo vsebovati le določbe o izvrševanju posameznih zakonskih določb.
11.Sodišče v 19. točki obrazložitve pravilno izpostavlja, da zakon vsebuje dikcijo "sofinanciranje" in ne "financiranje", saj že sama uporaba izraza sofinanciranje pomeni, da je izvedbi tekmovanja namenjen del javnih sredstev, pri čemer odstotek ni določen. Zakon glede na njegov status ne izvzema nobenega organizatorja. Tudi iz izpodbijanih odločb in pritožbenih navedb ne izhaja, da bi bil izjemen dosežek zavrnjen iz razloga, ker je bil organizator tekmovanja zasebni Zavod D., ne pa na primer javni zavod.
12.Ključna je ugotovitev sodišča, da ne glede na to, da Zavod D. v šolskem letu 2022/2023 ni prejel sredstev na podlagi javnega razpisa, je za izvedbo tekmovanja prejel del javnih sredstev, kar pomeni, da je bilo tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev. S tem je bil izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, da se zlato priznanje, ki ga je prejela tožnica, šteje kot izjemni dosežek, saj gre za najvišje mesto iz znanja ali raziskovanja na državnem tekmovanju, ki je bilo sofinancirano iz javnih sredstev. Sodišče v 16. točki obrazložitve izrecno izpostavlja, da se javna sredstva izplačujejo iz proračuna države ali lokalne skupnosti in se pri tem sklicuje na 78. člen ZOFVI, ki določa, da se vzgoja in izobraževanje financira med drugim tudi pretežno iz javnih sredstev. Naveže se tudi na 81. člen ZOFVI, da se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki, pa tudi sredstva za kritje materialnih stroškov in sredstva za tekmovanje učencev. Slednje potrdi izpovedba B. B., ki je pojasnila način sofinanciranja tekmovanja "A." v šolskem letu 2022/2023, ki se izvaja od šolskega leta 2011/2012 in gre za izvajalca tega tekmovanja, ki izpolnjuje vse pogoje glede kakovosti. Sodišče v 20. točki obrazložitve pravilno opozarja na sklep Zavoda RS za šolstvo z dne 22. 10. 2020, da je bila prijava Zavoda D. na javni razpis za sofinanciranje stroškov šolskih tekmovanj v naslednjem šolskem letu, tj. v šolskem letu 2019/2020, zavrnjena zgolj iz razloga prepovedi dvojnega financiranja in ne iz razloga morebitnega neizpolnjevanja pogojev kakovosti tekmovanja, na kar skuša toženec napeljati v pritožbenih očitkih in na ta način vzpostaviti dvom v kakovost in strokovnost samega organizatorja za izvedbo konkretnega tekmovanja.
13.Pravno relevantna je obrazložitev sodišča v 12., 13., in 14. točki obrazložitve, da sredstva za organizacijo in izvedbo tekmovanja zagotovi šola, ki tekmovanje organizira skladno s Pravilnikom tekmovanja in da stroške prijavnine povrne šola, ki jo tekmovalec obiskuje, na osnovi e-računa, ki ga izstavi Zavod D. To je potrdil tudi dopis Osnovne šole E., ki jo obiskuje tožnica, da stroške tekmovanj na višji ravni krije šola, enako za tekmovanje "A. 2022/2023". Z dokaznim zaključkom sodišča, da je dokazano, da je bilo tekmovanje A. v šolskem letu 2022/2023 sofinancirano iz javnih sredstev soglaša tudi pritožbeno sodišče. Izkazano je, da šole sodelujejo kot soorganizatorji pri izvajanju tekmovanja šolske in državne stopnje tekmovanja na šolski stopnji. Šole zagotavljajo prostor, tehnično podporo in tisk, osebje, do česar se je sodišče podrobno opredelilo v 15. točki obrazložitve. Nenazadnje so za učitelje za izvedbo tekmovanja 20. 5. 2023 poskrbele šole. Plačilo kotizacije, ki se porabi za delovanje strežnika, za strokovno literaturo, za izbor nalog, za prevode nalog, za pošiljanje tekmovalnih nalog, za tisk priznanj, je Zavod D. prejel preko šole. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča v 17. točki, da tudi dejstvo, da so pri izvedbi tekmovanja sodelovali učitelji osnovnih šol, katerih plače se zagotavljajo iz državnega proračuna, potrjuje, da je bilo tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev.
14.Vse obrazloženo pogojuje sprejem zaključka o javnem sofinanciranju, ki ga skuša toženec izpodbiti, zaradi česar mora ostati neutemeljeno pritožbeno zavzemanje o preširokem tolmačenju, ki je v nasprotju z določbami ZŠtip-1, Pravilnika ter določbami ZOFVI in na njegovi podlagi sprejetim Pravilnikom. Razlaga sodišča po pritožbeni oceni ne predstavlja podlage za erozijo sistema Zoisovih štipendij, saj gre za pravilno razlago priznanja in dodeljevanja Zoisovih štipendij. V tem smislu je neuspešno sklicevanje toženca na ekonomsko finančno vzdržnost pri uporabi denarja iz državnega proračuna, saj temu cilju ne nasprotuje tolmačenje sodišča pri priznanju tožničine pravice do Zoisove štipendije.
15.Nenazadnje je neutemeljena pritožbena trditev o procesni kršitvi, ker se sodišče ni opredelilo do določb Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj, ki je bil sprejet za izvrševanje 81. člena ZOFVI, ker je napačno štelo, da je pri priznanju pravice ključno določilo 24. člena ZŠtip-1, 81. in 78. člen ZOFVI. Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj, na katerega se sklicuje toženec, se nanaša na sofinanciranje tistih tekmovanj, ki so v ZŠtip-1 opredeljena v 3., 4., 5. in 6. alineji prvega odstavka 24. člena in/ali ki jih neposredno financira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Predmet tega spora pa so tekmovanja po drugi alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.
16.Nenazadnje je bil na podlagi 307.f člena ZUP izveden upravni inšpekcijski nadzor izrečen oziroma odrejen ukrep. Zaradi nepravilnosti je bilo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagano, da v okviru svojih pristojnosti poskrbi za uskladitev Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij z Ustavo RS, saj njegov tretji odstavek 5. člena oži zakonski pogoj državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev iz 24. člena Zakona o štipendiranju. Zaradi slednjega je določba Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij v nasprotju s 153. členom Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakonom.
17.Ključno je, da je Zavod D. in sporno tekmovanje "A." kot eno izmed uveljavljenih tekmovanj, ki ga kot poudarja direktorica B. B., že od leta 2011/2012 izvajajo in ga je do sedaj že več strokovnih javnih institucij prepoznalo kot kvalitetno in omogoča prepoznavo nadarjenih otrok ter mu na različne načine odobri sofinanciranje. Ne drži pritožbeni očitek, da pooblastilo za natančnejšo opredelitev izjemnih dosežkov v četrtem odstavku 24. člena ZŠtip-1 Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne daje podlage, da s Pravilnikom določa dodatne pogoje za izjemne dosežke. Če bi zakonodajalec resnično zasledoval cilj, kot ga skuša prikazati pritožba, bi moral v zakonu jasno opredeliti, da so upoštevana zgolj tista tekmovanja, ki sredstva za izvedbo pridobijo prek javnih razpisov proračunskih uporabnikov.
18.Nenazadnje je bilo spornemu tekmovanju "A. v letu 2022/2023" s strani ene najvišjih strokovnih institucij fakultete F. odobreno sofinanciranje v obliki brezplačne uporabe prostorov. Iz vidika izpolnjevanja pogoja financiranja iz javnih sredstev ni mogoče spregledati prispevka osnovnih šol k izvedbi konkretnega tekmovanja, saj tretji in četrti odstavek 15. člena ZDOK-2 določa, da slovenska zakonodaja med oblike financiranja izrecno šteje tudi dohodek, prejet v naravi.
19.Kritične presoje ne vzdržijo tudi pritožbene navedbe, da preširoka razlaga pojma "javno sofinanciranje državnih tekmovanj iz javnih sredstev", kot jo je zavzelo sodišče, pomeni kršitev številnih ustavnih načel. Razlaga, kot jo je zavzelo sodišče, zagotavlja ustavno skladno uporabo določbe 24. člena ZŠtip-1. Učenci, ki so se udeležili tega tekmovanja, so lahko upravičeno pričakovali, da bodo z najvišjimi prejetimi priznanji izpolnili tudi z zakonom določene pogoje za pridobitev Zoisove štipendije. Zoisova štipendija je skladno z 21. členom ZŠtip-1 namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. V tem primeru je dolžnost pristojnih organov, da vnaprej zagotovijo jasna pravila in da učenci, ko se prijavijo na tekmovanje, vedo, ali in na kakšen način bodo njihovi dosežki upoštevani.
20.Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.