Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Udeleženca sta nekdanja partnerja in imata skupno mladoletno hčerko. Ob rojstvu leta 2023 sta ji izbrala priimek po očetu. Leta 2024 sta se razšla, nato je mati vložila predlog za spremembo dekličinega osebnega imena - da bi se hčerki za očetovim priimkom dodalo še njenega. Trdila je, da se bo hčerka tako bistveno bolj identificirala z njeno družino, saj se tako pišejo tudi materini starši in stric, s katerim so tesno povezani, poleg tega hčerka živi z njo in jo tako mati vozi v vrtec, k zdravniku in po drugih opravkih ter potuje z njo po Sloveniji in izven nje. Oče je spremembi nasprotoval. Poudaril je spolno specifičnost primera, saj bi tako deklica ob poroki imela že dva priimka po starših in bi zato bila omejena pri svoji izbiri priimka po poroki. Po njegovem naj bi šlo za samovoljno oblikovanje identitete otroka s strani enega od staršev. Vložil je listine, ki naj bi dokazale, da objektivni razlogi za poseg v obstoječ priimek niso podani.
2.Sodišče prve stopnje predlogu ugodilo in dekličino ime spremenilo tako, da je za očetovim priimkom dodalo še materinega. Ugotovilo je, da bo deklica tako lažje izgradila svojo pripadnost tako k mami in njeni družini kot tudi k očetu in njegovi družini, kar bo pozitivno vplivalo na oblikovanje lastne identitete in ji je zato v korist.
3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca. Soglašalo je, da razlogi praktične narave (prehodi državne meje, urejanje zadev v zdravstvenih, vzgojnih, upravnih in drugih ustanovah) narekujejo takšno odločitev.
4.Nasprotni udeleženec je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:
"1. Ali je standard največje koristi otroka pri odločanju o spremembi priimka mladoletnega otroka po Zakonu o osebnem imenu in Družinskem zakoniku pravilno uporabljen tudi tedaj, kadar sodišče korist otroka utemelji zgolj z razlogi praktične narave, ne da bi posebej ugotovilo obstoj konkretnih razlogov praktične narave, iz katerih izhaja konkretno ugotovljena korist za konkretnega otroka?" "2. Ali sodišče prve in druge stopnje zagreši bistveno kršitev določb postopka, če se v obrazložitvi sploh ne opredeli do predloženih listinskih dokazov (uradnih pojasnil institucij), s katerimi nasprotni udeleženec substancirano izpodbija obstoj razlogov praktične narave, na katere se sodišče posplošeno sklicuje, in s tem stranki odreče možnost obravnavanja pred sodiščem?"
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).