Jedro

Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da očiščenja kanalizacijskega jaška ni mogoče opraviti drugače kot z dostopom do njega skozi pritlične prostore tožene stranke, je izpodbijana odločitev, da se izda začasna odredba, pravilna. Izdaja začasne odredbe je potrebna zaradi očiščenja kanalizacijskega jaška, ne pa zaradi čiščenja in vzdrževanja. Dopustitev dostopa do kanalizacijskega jaška zaradi čiščenja in vzdrževanja je mogoče razumeti kot permanentno možnost dostopanja, ta pa tožniku ne gre.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se sklep o začasni odredbi (sklep sodišča prve stopnje P 306/2002-5 z dne 1.10.2012) v tč. I/1 spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki dopustiti prost in neoviran dostop skozi pritličje objekta, ki stoji na parc. št. 180/3 k.o. X. do kanalizacijskega jaška zaradi njegovega očiščenja, v delu v katerem zahteva dopustitev dostopa zaradi čiščenja in vzdrževanja kanalizacijskega jaška, pa se sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 306/2012-5 z dne 1. 10. 2012 v tč. I/1 odločilo, da je tožena stranka dolžna dopustiti prost in neoviran dostop skozi pritličje objekta, ki stoji na nepremičnini parc. št. 180/3 k.o. X., do kanalizacijskega jaška, ki se nahaja v pritličju tega objekta zaradi njegovega čiščenja oziroma vzdrževanja. V tč. I/2 pa je odločilo, da se toženi stranki izreče denarna kazen v znesku 5.000,00 EUR, če ne bi ravnala po izdani začasni odredbi. Tožena stranka je proti takšni odločitvi vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Tožena stranka s pravočasno pritožbo izpodbija navedeno odločitev brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov in s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog tožnika za izdajo začasne odredbe zavrže oziroma zavrne, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da za izdajo začasne odredbe nista izpolnjena zakonska pogoja, začasna odredba pa tudi ni dovoljena, ker se pokriva s tožbenim zahtevkom. Sodišče je dalo sodno varstvo zahtevku tožnika, ki predstavlja zlorabo pravice. Začasne odredbe tudi vsebinsko ni mogoče izvršiti, ker je pomanjkljiva glede dolžne opredelitve dela nepremičnine. Sodišče je tudi nekritično sledilo tožniku glede njegove trditve, da prostor v nadstropju obravnavane nepremičnine predstavlja stanovanje. Namembnost prostora je tožnik samovoljno spremenil. Tožnik namerava z zahtevkom vzpostaviti situacijo, da bo lahko svoj prostor „priklopil“ na vodovodno in kanalizacijsko omrežje prostora v pritličju objekta, ki je v lasti in posesti toženca.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Dejansko podlago izpodbijane odločitve predstavljajo ugotovitve: - da sta pravdni stranki solastnika nepremičnine oziroma objekta, v katerem je potrebno izvesti očiščenje kanalizacijskega jaška, - da se je kanalizacijski jašek, ki predstavlja skupni del, zamašil, - da se kanalizacijski jašek, ki ga je potrebno očistiti, nahaja v delu stavbe, ki ga zaseda toženec, - da toženec sanacije oziroma očiščenja jaška noče izvesti sam, hkrati pa tožniku ne dovoli oziroma ne omogoči dostopa do kanalizacijskega jaška Sodišče je še ugotovilo, da očiščenja kanalizacijskega jaška ni mogoče izvesti drugače kot z omogočitvijo dostopa skozi prostore, ki jih uporablja toženec. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, toženec ne oporeka dejanski trditvi, da sta pravdni stranki solastnika nepremičnine, ne temu, da se skupni kanalizacijski jašek nahaja v delu objekta, ki ga zaseda sam. Prav tako ne zanika, da je jašek zamašen in da ga je potrebno očistiti.

5. Glede na ugotovljena dejstva je sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi pravilno opredelilo pravno naravo razmerja med pravdnima strankama. Pravdni stranki sta solastnika, razmerje med solastniki pa nujno vzpostavlja skupnostno razmerje. Solastniki so pri izvrševanju solastninske pravice omejeni. Vsebina te omejitve je v upoštevanju interesov drugih solastnikov. Solastniki imajo zato pravico skupno upravljati stvar v solastnini (1. odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Upravljanje zajema vsakršno sprejemanje odločitev v zvezi z izvrševanjem solastnine na stvari (1). Solastniki sprejemajo odločitve glede upravljanja z izjavami volje. Upravljanje ima zato naravo pravnih poslov. Ker sta pravdni stranki solastnika obravnavane nepremičnine vsak do ene polovice, morata glede vsakega posla upravljanja doseči soglasje. Tožnik je verjetno izkazal, da predstavlja kanalizacijski jašek, ki se nahaja v delu zgradbe, ki ga uporablja tožena stranka, skupno inštalacijo oziroma skupni del (2). Tožnikova zahteva za očiščenje kanalizacijskega jaška, ki je skupen za celoten objekt, je zahteva solastnika za opravo posla rednega upravljanja. Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena (3. odstavek 67. člena SPZ). Čiščenje kanalizacijskega jaška je vzdrževalni posel. Izhajajoč iz lastnosti stvari (zgradbe) in zagotavljanja njene sposobnosti za normalno rabo, gre za posel nujnega vzdrževanja. Četrti odstavek 67. člena SPZ določa, da o opravi takšnega posla, če se o tem solastniki ne morejo sporazumeti, odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog solastnika.

6. Sodišče bi odločalo v nepravdnem postopku tudi, če bi bili pravdni stranki lastnici posameznih (samostojnih) delov zgradbe oziroma etažni lastnici. Etažni lastnik mora zagotoviti popravila v svojem delu v etažni lastnini, če je to potrebno, da se odvrne škoda, ki se povzroča drugim delom zgradbe. V določilu tretjega odstavka 121. člena SPZ je določeno, da v primeru, ko etažni lastnik ne omogoči oziroma dovoli izvedbe vzdrževalnih del na skupnih delih, ki jih je treba opraviti v njegovem posameznem delu, odloči o tem na zahtevo drugih etažnih lastnikov sodišče v nepravdnem postopku. Iz določil SPZ torej izhaja, da bi bilo treba v obravnavani zadevi opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče postopati po določilu 21. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Po pravilih nepravdnega postopka bi bilo treba presojati tudi obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), ki v dvanajstem poglavju ureja postopek za ureditev razmerij med solastniki, določa možnost izdaje začasne odredbe na predlog udeleženca, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike (1. odstavek 114. člena ZNP). Iz razlogov izpodbijanega sklepa in iz sklepa o izdaji začasne odredbe izhajajo takšne okoliščine. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zaradi neočiščenega kanalizacijskega jaška v tožnikovem stanovanju zastajajo odpadne vode, voda v straniščni školjki ne odteka, po uporabi vode pa prihaja do njenega iztekanja iz odtokov in straniščne školjke, pri tem pa se močijo tlaki v stanovanju in širi smrad. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da bi večji izliv vode povzročil premoženjsko škodo, ogroženo pa bi bilo tudi zdravje oseb, ki v stanovanju bivajo.(3)

8. Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da očiščenja kanalizacijskega jaška ni mogoče opraviti drugače kot z dostopom do njega skozi pritlične prostore tožene stranke, je izpodbijana odločitev, da se izda začasna odredba, pravilna. Izdaja začasne odredbe je potrebna zaradi očiščenja kanalizacijskega jaška, ne pa zaradi čiščenja in vzdrževanja. Dopustitev dostopa do kanalizacijskega jaška zaradi čiščenja in vzdrževanja je mogoče razumeti kot permanentno možnost dostopanja, ta pa tožniku ne gre. Izpodbijano odločitev je bilo zato treba ustrezno spremeniti.

9. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da začasne odredbe vsebinsko ni mogoče izvršiti, ker je sklep o začasni odredbi glede dolžne opredelitve dela nepremičnine, na katero se nanaša, nedoločen. Začasna odredba se nanaša na dopustitev dejanja, ne pa na vpis v zemljiško knjigo. Nepremičnina je z navedbo parc. št. 180/3 in katastrske občine zadosti opredeljena, da bo mogoče začasno odredbo izvršiti.

10. Neutemeljen je tudi tisti del pritožbenih navedb, v katerih tožena stranka opozarja, da je tožnik spremenil namembnost prostorov brez upravnih dovoljenj. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, navedene okoliščine ne bi mogle vplivati na verjetnost obstoja njegove terjatve. Z vidika razmerij med solastnikoma bi bila sprememba namembnosti lahko pomembna, če bi bila izvedena brez soglasja drugega solastnika, saj gre za posel, ki presega posle rednega upravljanja. Sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa (kot verjetne) sprejema tožnikove navedbe, da je prenovo izvedel že v letu 2000, ko se je na objektu menjala strešna kritina, tožena stranka pa je sporni prostor kupila šele v letu 2009. Te ugotovitve tožena stranka v pritožbi ne izpodbija, zato tudi ne more biti predmet presoje pritožbenega sodišča. Navesti je še treba, da se začasna odredba nanaša zgolj na očiščenje kanalizacijskega jaška, ne pa na priklop na kanalizacijsko in vodovodno omrežje, kar naj bi bil po pritožbenih trditvah tožnikov resnični tožbeni namen. Iz navedenih razlogov je bilo treba pritožbi delno ugoditi in spremeniti izpodbijani sklep tako, kot to izhaja iz izreka te odločitve, v preostalem delu pa pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

(1) Juhart, Tratnik, Vrenčur v Stvarno pravo, str. 317. (2) Prim. 3. odstavek 5. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1).

(3) Navedene ugotovitve je prvostopenjsko sodišče sprejelo pri presoji pogoja za izdajo začasne odredbe iz tretje alinee drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ugotovljene dejanske okoliščine bi kazale tudi na izpolnjenost pogoja iz druge alinee navedenega določila (verjetno izkazana potrebnost izdaje začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode).