Jedro

Vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju ne predstavlja razloga za prekinitev postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo pravdni postopek do odločitve Ustavnega sodišča RS v zadevi Up-95/16-18. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica in opozarja, da za njegovo izdajo ni zakonske podlage. Po določbi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP lahko sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. V konkretnem primeru je bilo o vprašanju zakonitosti odpovedi koncesijske pogodbe že odločeno, in sicer s sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 64/2014. Z morebitno prekinitvijo postopka bi bila tožnica dvakrat privilegirana, saj bi najprej obdržala odškodnino, ki ji jo je bila toženka prisiljena plačati na podlagi sodne odločbe, glede katere je postopek obnovljen, hkrati pa bi se njen predlog za prekinitev postopka obravnaval bistveno drugače, kot se je obravnaval predlog toženke za prekinitev postopka v fazi pred izdajo sodbe, glede katere je dovoljena obnova.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi tožnica zahteva vračilo zneska, ki ga je plačala na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 3293/2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1884/2015. S sodbo VSRS III Ips 64/2014 z 28. 10. 2015 je bilo odločeno, da je bila odpoved koncesijske pogodbe zakonita, s čimer je odpadla protipravnost tožničinega ravnanja. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je bil zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS sprožen postopek pred Ustavnim sodiščem RS, z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča o ustavni pritožbi v zadevi Up-95/16-18. 5. Pritožba utemeljeno opozarja, da zakonski pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni, čeprav je odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o koncesiji predhodno vprašanje v tej pravdi. To vprašanje je bilo namreč že rešeno z učinkom pravnomočnosti, vložitev ustavne pritožbe pa ne predstavlja razloga za prekinitev postopka1. Da je prekinitev dopustna le do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, izhaja iz razlage 208. člena ZPP, po katerem je sodišče dolžno nadaljevati postopek, prekinjen iz razlogov po 1. točki prvega odstavka in drugega odstavka 206. člena ZPP, ko se postopek pred sodiščem pravnomočno konča. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da glede na splošno znano dolgotrajnost postopkov pred Ustavnim sodiščem prekinitev postopka tudi ne bi bila skladna z načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

6. Ker je glede na navedeno sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, saj bodo delili usodo uspeha strank v pravdi (smiselna uporaba 164. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbe VSL I Cp 1641/2017, VSL I Cp 1242/2016, VSL I Cpg 463/2018.