Jedro

Predlagateljica se svoje preživninske obveznosti do mladoletnega sina ne more razbremeniti s posplošenim sklicevanjem na brezposelnost in nosečnost. Plačevanje preživnine ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi. Ko gre za mld. otroka, morajo starši storiti vse, kar je v njihovi moči, da pridobijo preživninska sredstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo sklep I N 203/2021 s 17. 1. 2022 in mld. A. A. predodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu B. B. (I. točka izreka). Določilo je, da ima deček stalno prebivališče prijavljeno na naslovu C., kamor se vročajo tudi vse poštne pošiljke (II. točka izreka). Materi je naložilo, da za A. A. od 16. 4. 2024 plačuje preživnino v višini 120 EUR (III. točka izreka), medtem ko njuni stiki potekajo po dogovoru med staršema (IV. točka izreka).

2.Predlagateljica D. D. se pritožuje zoper odločitev o preživnini (III. točka izreka). Poudarja, da je noseča in brez zaposlitve, zato preživnine ni zmožna plačevati. Nosečnost ji onemogoča iskanje zaposlitve. Na narok 7. 6. 2024 ni pristopila zaradi slabega počutja. Predviden datum poroda je določen na 12. 1. 2025. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Določba 189. člena Družinskega zakonika (DZ) sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znašajo povprečne mesečne potrebe desetletnega A. A. 340 EUR. Oče mesečno zasluži približno 1.500 EUR in skoraj polovico zaslužka nameni poplačilu kredita za hišo, v kateri z A. A. živita. Pri porazdelitvi preživninskega bremena je upoštevalo, da ima predlagateljica s sinom zelo redke stike in da za vzgojo in šolo pretežno skrbi predlagatelj. Upoštevalo je, da je predlagateljica brez zaposlitve - službo je izgubila, ker je bila s partnerjem v kazenskem postopku in v priporu na Hrvaškem. Očetu je naložilo, da nosi 65 % dečkovih potreb, materi pa 35 %.

6.Takšna porazdelitev preživninskega bremena je tudi po presoji pritožbenega sodišča povsem ustrezna. Predlagateljica se svoje preživninske obveznosti do mladoletnega sina ne more razbremeniti s posplošenim sklicevanjem na brezposelnost in nosečnost. Sodišče ji je določilo nizko preživninsko obveznost. Že tako ima z dečkom redke stike. V največji možni meri se mora potruditi za preživljanje svojega mld. otroka. Plačevanje preživnine ima namreč prednost pred vsemi drugimi obveznostmi. Ko gre za mld. otroka, morajo starši storiti vse, kar je v njihovi moči, da pridobijo preživninska sredstva.

7.Pritožnica niti ni pojasnila stroškov, ki jih ima z lastnim preživljanjem, in morebitnih socialnih transferjev. Predlagala je le razveljavitev sklepa, ker je noseča in brezposelna. To pa, kot je bilo že prej pojasnjeno, ne more biti razlog, da ji ne bi bilo treba plačevati preživnine.

8.Pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev materialnega in procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189