Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Pomembno pravno vprašanje je le vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi, revident pa ne zatrjuje, da naj bi bilo materialno pravo, ki je bilo podlaga za odločitev v tej zadevi, zmotno uporabljeno, temveč v bistvu nasprotuje pravni ureditvi določenega področja, s postavljenim vprašanjem, ob katerem ni navedel niti pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, ne more uspešno izkazati obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentova vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev, čemur niti ne ugovarja, zato zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more uspešno uveljavljati z nasprotovanjem (v času odločanja upravnih organov) veljavni pravni ureditvi konkretnega področja in s tem povezanimi zatrjevanimi kršitvami ustavnih pravic.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep (pravilno odločbo) Elektro Ljubljana, d. d., št. 3721/06-ŠŽ/13 z dne 11. 12. 2013, s katerim je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena revidentova vloga za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje za tam navedeno naročeno moč, v skupini končnih odjemalcev gospodinjski odjem, objekt „stanovanjska hiša“ na tam navedeni parc. št., k. o. ... Tožena stranka je z odločbo, št. 521-8/2013-06/228 z dne 22. 4. 2014, revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski sklep zavrnila kot neutemeljeno (1. točka izreka odločbe) in odločila, da stroški v zvezi z izdajo te odločbe niso nastali (2. točka izreka odločbe).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

8. Revident v zvezi s tem izpostavlja vprašanje, „ali je stališče, po katerem lahko en solastnik drugemu prepreči priklopitev stanovanjskega objekta v solasti na elektrodistribucijsko omrežje in mu s tem onemogoči bivanje v tem objektu ter s tem izvajanje njegove lastninske pravice v sorazmerju z njegovim lastninskim deležem, očitno napačno in s tem v neskladju s pravico iz 22. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS), ki hkrati pomeni tudi ustavno nedovoljen poseg v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine iz 33. člena URS v povezavi z njeno ekonomsko in socialno funkcijo iz 67. člena URS ter kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena URS?“.

9. V obravnavani zadevi je bila revidentova vloga za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje zavrnjena, ker ni izpolnjeval predpisanih pogojev za priključitev na podlagi tedaj veljavnega Energetskega zakona in Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (izkazovanja lastništva na nepremičnini). Ker je pomembno pravno vprašanje le vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi, revident pa ne zatrjuje, da naj bi bilo materialno pravo, ki je bilo podlaga za odločitev v tej zadevi, zmotno uporabljeno, temveč v bistvu nasprotuje pravni ureditvi določenega področja, s postavljenim vprašanjem, ob katerem ni navedel niti pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, ne more uspešno izkazati obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati niti zatrjevana kršitev ustavnih pravic.

10. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

11. Revident v zvezi s tem zatrjuje, da so mu z izpodbijano odločitvijo nastale trajne in zelo hude posledice, saj še danes v nepremičnini, ki jo ima v solasti, nima elektrike, zaradi česar je bivanje v njej nezdravo, neprimerno in bistveno oteženo do te mere, da ni mogoče več govoriti o zdravem življenjskem okolju. Ker nepremičnina že dalj časa ni priklopljena na elektro omrežje, se na njej dela nepopravljiva škoda, saj hiše v zimskem času ni mogoče primerno ogrevati, zaradi česar sta se že nabrali vlaga in plesen. Hiša nezadržno propada, s tem pa so pogoji bivanja v njej vsak dan slabši. Posledično nepremičnini pada vrednost. S stališči, sprejetimi v izpodbijani sodbi, so kršene ustavno zagotovljene revidentove pravice, zato poseg vanje že sam po sebi zanj pomeni hujše posledice.

12. Kot že navedeno, je bila revidentova vloga zavrnjena zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev, čemur niti ne ugovarja, zato zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more uspešno uveljavljati z nasprotovanjem (v času odločanja upravnih organov) veljavni pravni ureditvi konkretnega področja in s tem povezanimi zatrjevanimi kršitvami ustavnih pravic. Glede na navedeno tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

13. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).