Jedro

Podatki o zadevi so obvezna sestavina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako da mora organ za brezplačno pravno pomoč, če ti podatki v prošnji manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo. Kaj v tem pogledu pomenijo podatki o zadevi, iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar je mogoče o tem sklepati že glede na obseg podatkov, ki jih kot obvezne formalne sestavine predpisujeta oba relevantna zakona (ZUP in ZBPP): gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge nikakor ni mogoče obravnavati.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 502/2022 z dne 23. 8. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožničino prošnjo z dne 20. 7. 2022 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Sežani P 62/2021 z dne 17. 6. 2022 (v nadaljevanju: sodba P 62/2021), izdano v pravdnem postopku zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica 20. 7. 2022 vložila navedeno prošnjo za dodelitev BPP, za izvajalca le-te je predlagala A. A., odvetnika v Postojni. Po pozivu je prošnjo dopolnila 17. 8. 2022. Toženka navaja, da se v skladu s prvim odstavkom 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) prošnja za BPP vloži pisno na predpisanem obrazcu. Temu morajo biti priložene tiste listine, ki dokazujejo obstoj pogojev za dodelitev BPP, ki jih ne pridobiva organ za BPP po uradni dolžnosti po 20. in 33. členu ZBPP. Skladno s 66. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) mora biti prošnja razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Po tretjem odstavku 32. člena ZBPP mora med drugim vsebovati podatke o zadevi, za katero želi prosilec pridobiti BPP. Za dodelitev BPP morata biti kumulativno izpolnjena tako materialni kot tudi vsebinski pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, ureja treti odstavek 24. člena ZBPP.

3. V nadaljevanju obrazložitve toženka pojasnjuje, da je s pozivom z dne 26. 7. 2022, z opozorilom po 67. členu ZUP, tožnico pozvala, naj v roku 5 dni prošnjo dopolni tako, da navede pritožbene razloge, pri čemer naj konkretno navede in pojasni, iz katerih razlogov se želi zoper sodbo pritožiti, ter priloži izvod omenjene sodbe z navedbo datuma, ko ji je bila sodba vročena. Na poziv se je tožnica odzvala 17. 8. 2022 in prošnji priložila izvod sodbe P 62/2021, ni pa navedla pritožbenih razlogov. Posledično toženka ni mogla presojati izpolnjenosti objektivnega (vsebinskega) kriterija za dodelitev BPP iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Toženka poudarja, da ni dolžna oziroma niti ne more pridobivati podatkov, ki so obvezne sestavine prošnje in jih mora prosilec navesti sam, ter zaključuje, da je prošnja za BPP nepopolna in kot taka nesposobna obravnavanja, zato jo je zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP in 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP.

4. Tožnica se z navedenim sklepom ne strinja in ga zato s tožbo v upravnem sporu v celoti izpodbija. Navaja, da ni pravnica in da ima "zastopnika", odvetnika A. A., ter da je izvod sodbe, zoper katero se je že pritožila, pravočasno posredovala toženki, v odgovor pa prejela sklep o zavrženju prošnje. Poziva, da se ji na podlagi Ustave Republike Slovenije in ustreznih zakonov popravi storjena krivica ter se izpodbijani sklep v celoti razveljavi in se ugodi njeni prošnji za dodelitev BPP, tudi v nadaljevanju postopka. Smiselno torej iz vsebine tožbe izhaja, da tožnica uveljavlja, naj se izpodbijani sklep odpravi in se njeni prošnji za BPP ugodi.

5. Toženka je sodišču predložila spise zadeve Bpp 502/2022, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Sodišče na tem mestu pojasnjuje, da tožnice v tem upravnem sporu ne zastopa zakoniti zastopnik in tudi ne pooblaščenec. Njeno prošnjo, da se ji dodeli BPP za ta upravni spor in za izvajanje te BPP določi odvetnik A. A., je pristojni organ za BPP Upravnega sodišča RS zavrnil z odločbo št. Bpp 191/2022-5 z dne 6. 10. 2022 iz razloga, ker BPP za tovrstne sodne postopke po 5. alineji 8. člena ZBPP ni mogoče dodeliti.

7. S sklepom št. III U 202/2022-7 z dne 14. 10. 2022 je sodni senat na podlagi določb 3. alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sklenil, da bo v tej zadevi odločal sodnik posameznik.

8. Tožba je utemeljena.

9. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev BPP, vloženo 20. 7. 2022. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa, je toženka prošnjo zavrgla kot nepopolno zato, ker je tožnica ni dopolnila tako, da bi navedla pritožbene razloge, to je konkretno navedla in pojasnila, iz katerih razlogov se želi zoper sodbo P 62/2021 pritožiti (da je to sodbo tožnica po pozivu predložila toženki pred njenim odločanjem, ni sporno).

10. Sodišče je torej moralo presoditi, ali je pravilno stališče toženke, da je bila iz navedenega razloga tožničina prošnja formalno nepopolna in kot taka nesposobna za obravnavanje ter jo je bilo zato utemeljeno zavreči. 11. Drugi odstavek 34. člena ZBPP določa, da postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (torej ZUP), če ZBPP ne določa drugače. 12. V skladu s prvim odstavkom 66. člena ZUP mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem (med drugim) navedbo organa, zadevo, zahtevek oziroma predlog, ime vlagatelja in njegov naslov. Po drugem odstavku istega člena ZUP mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis.

13. ZBPP v drugem odstavku 32. člena določa podatke, ki jih mora vsebovati prošnja za BPP, in sicer so to: - osebno ime, davčna številka, enotna matična številka (v nadaljevanju: EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca; - osebno ime, davčna številka, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca; - ime oziroma firma, sedež ter davčna in matična številka, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona; - podatki o zadevi; - navedba oblike in obsega BPP. Če je prosilec tujec, mora v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZBPP prošnja vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

14. Glede na opisano zakonsko ureditev so "podatki o zadevi" obvezna sestavina prošnje za dodelitev BPP, tako da mora organ za BPP, če ti podatki v prošnji manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo, kot to določa 67. člen ZUP. Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi", iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar je (kot je to sodišče pojasnilo že v obrazložitvah sodb I U 1612/2019 z dne 7. 11. 2019 ter III U 15/2022 z dne 3. 2. 2022 in tem stališčem sledi tudi v obravnavani zadevi ter jih zato povzema v nadaljevanju) mogoče o tem sklepati že glede na obseg podatkov, ki jih kot obvezne formalne sestavine predpisujeta oba navedena zakona (ZUP in ZBPP): gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge nikakor ni mogoče obravnavati. Na takšno sklepanje navsezadnje kaže tudi vsebina obrazca, ki je na podlagi prvega odstavka 32. člena ZBPP predpisan za vložitev prošnje za dodelitev BPP, to je obrazca BPP št. 1, ki v rubriki III ("Podatki o zadevi") že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej opravilno številko zadeve in/ali vrsto spora. Podatki, ki presegajo navedeni obseg, tudi smiselno ne pomenijo več temeljnih podatkov, ki sploh omogočajo obravnavanje vloge, temveč so lahko le stvar trditvene podlage oziroma ugotavljanja dejanskega stanja v zadevi. Takšno razlago podpira tudi prvi odstavek 33. člena ZBPP, ki organu za BPP daje pooblastilo, da zaradi izvajanja ZBPP in na njegovi podlagi sprejetih predpisov poleg podatkov o materialnem položaju prosilca zbere tudi druge podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP, torej tudi podatke o zadevi, kadar in če je to potrebno, in sicer med drugim tudi zato, da se dodeli BPP (prva alineja prvega odstavka 33. člena). Taka ureditev po presoji sodišča organu za BPP ne daje podlage za to, da bi podatke o zadevi, ki presegajo prej opisani, najosnovnejši obseg, štel za nujno formalno sestavino prošnje v smislu 66. člena ZUP.

15. V obravnavanem primeru je tožnica v prošnji z dne 20. 7. 2022, podani na predpisanem obrazcu, v rubriki "Podatki o zadevi" navedla, da gre za zadevo Okrajnega sodišča v Sežani P 62/2021 in da želi pravno pomoč v obliki pritožbe na sodbo z dne 17. 6. 2022, kot izbranega odvetnika pa A. A. Prošnja je torej vsebovala podatke o zadevi, ki glede na opisana stališča pomenijo nujne formalne podatke, ki jih mora imeti prošnja za BPP, zato toženka ni imela podlage za njeno zavrženje, ampak bi morala o prošnji sprejeti vsebinsko odločitev. S tem, ko je s pozivom z dne 26. 7. 2022 od tožnice zahtevala konkretno navedbo in pojasnitev razlogov, iz katerih se želi pritožiti zoper sodbo P 62/2021, ter predložitev navedene sodbe s podatkom o datumu njene vročitve, toženka dejansko ni zahtevala dopolnitve prošnje v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč je tožnico pozvala, da navede dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, in predloži dokaze za svoje navedbe v smislu določb 140. člena ZUP.

16. ZUP namreč v 140. členu (prvi in drugi odstavek) določa, da mora stranka natančno navesti dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, ter za svoje navedbe predlagati in če je mogoče, tudi predložiti dokaze. Vendar pa v drugem odstavku 140. člena določa tudi, da se od stranke ne zahteva, da preskrbi oziroma predloži dokaze, ki jih lahko hitreje in lažje preskrbi organ, ki vodi postopek; v tretjem odstavku 140. člena pa, da organ zgolj zato, ker stranka v določenem roku ne predloži dokazov, zahteve ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati. ZUP torej razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker ne vsebuje najosnovnejših podatkov (67. člen), in položajem, ko je o vlogi mogoče sprejeti vsebinsko odločitev, vendar stranka ne poda navedb oziroma predloži dokazov, na podlagi katerih bi organ lahko napravil zaključek, da je njen zahtevek utemeljen. Določba ZUP, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, pomeni, da mora organ odločiti na podlagi podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek in sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku.

17. V tej zvezi sodišče še pojasnjuje, da določbe prvega odstavka 140. člena ZUP ni mogoče uporabljati same zase, ampak le upoštevaje tudi ostale določbe ZUP, po katerih mora organ v upravnem postopku pred izdajo odločbe ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, stranki pa omogočiti, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi ter skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu (7., 8. in 138. člen ZUP). Ta zakon tudi določa, da lahko uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena (prvi odstavek 139. člena ZUP). Vse to je relevantno tudi pri vodenju postopkov v zadevah dodelitve BPP, pri katerih je treba izhajati iz namena BPP, ki se zagotavlja zaradi uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti (1. člen ZBPP), in upoštevati tudi, da za tovrstne postopke glede na določbe ZBPP stranka brezplačne pravne pomoči po tem zakonu ne more dobiti. Organ za BPP mora paziti, da od prosilca ne zahteva, da sam navede tisto, za kar prosilec pravzaprav uveljavlja dodelitev strokovne kvalificirane pomoči v obliki BPP. Zato zgolj goli poziv prosilcu, naj navede pritožbene razloge, brez primernega vsebinskega pouka stranki o njenih pravicah, ne le za zavrženje, ampak tudi za zavrnitev prošnje ne more zadoščati.

18. Glede na vse povedano toženka v konkretnem primeru tožničine prošnje z dne 20. 7. 2020 ne bi smela zavreči kot nepopolne na podlagi drugega odstavka 67. ZUP. Sodišče je iz navedenih razlogov v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo ter izpodbijani sklep, kot to določa prvi odstavek 64. člena ZUS-1, odpravilo in skladno s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem mora odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in pri tem upoštevati stališča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

19. Sodišče je odločitev v tem upravnem sporu sprejelo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov zadeve očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).