Jedro

Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

2.Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki višjemu sodišču smiselno predlaga, naj ga spremeni in ugodi predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, sicer pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu z določbami 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila sodne takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila takse (v delu, ki presega 44 EUR), ji odloži plačilo ali dovoli obročno plačilo takse, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj. Pri odločitvi mora sodišče upoštevati finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke.

5.Zavrnjeni predlog tožnice se nanaša na sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 807,00 EUR. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na ugotovitve, da tožničin bančni račun ne izkazuje blokad ali neplačanih obveznosti, stanje na računu pa je bilo 2. 7. 2025 pozitivno (38.536,53 EUR). Iz tožničinih letnih poročil je povzelo, da je leta 2024 ustvarila 1.486.003,60 EUR čistih prihodkov od prodaje (bistveno več kot leto prej) in 76.150,00 EUR drugih poslovnih prihodkov, da izkazuje pozitivno razmerje med kratkoročnimi sredstvi (692.094,80 EUR) in kratkoročnimi obveznostmi (413.879,60 EUR) ter da je leto 2024 zaključila s pozitivnim kapitalom (692.679,74 EUR) in z 31.937,05 EUR dobička, kar ob 65.462,97 EUR prenesenega dobička pomeni, da bilančni dobiček znaša 97.400,02 EUR. Ugotovilo je še, da tožnica razpolaga z zalogami v vrednosti 258.128,61 EUR, in ji očitalo, da v predlogu ni pojasnila, zakaj jih ne bi mogla unovčiti za plačilo sodne takse.

6.Tožnica v pritožbi ponavlja, da zaradi slabega premoženjskega stanja takse v enkratnem znesku ni sposobna plačati oziroma bi ji to povzročilo nenadomestljivo škodo. Poudarja, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za plačilo takse, saj je njeno stanje na računu negativno (2. 7. 2025 je znašalo -30.463,47 EUR, pred tem pa celo -56.000,96 EUR) in ne pozitivno, kot je napačno ugotovilo sodišče prve stopnje (+38.536,53 EUR).

7.Pritožbeni očitki niso utemeljeni. Bančni izpiski v spisu sicer potrjujejo pritožbene navedbe o negativnem stanju na tožničinem računu, saj je sodišče prve stopnje zmotno zapisalo, da je to stanje pozitivno. Kljub tej napaki izpodbijani sklep ni obremenjen z zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja. Listinski dokazi, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje, namreč izkazujejo, da se ugotovljeni znesek na tožničinem računu (38.536,53 EUR) nanaša na

razpoložljivo

stanje (C1) in torej označuje višino sredstev, s katerimi lahko tožnica razpolaga, kar je za izpodbijani sklep odločilno. Pritožbi priloženi listinski dokazi temu ne nasprotujejo, čeprav izkazujejo, da je stanje na tožničinem računu negativno. Nasprotno, ti izpiski potrjujejo, da tožnica kljub negativnemu stanju na računu razpolaga s precejšnjimi denarnimi sredstvi, ki več kot zadoščajo za plačilo sodne takse, saj ima do 4. 5. 2026 odobren kontokorentni kredit v višini 70.000,00 EUR (od katerega je tožnica glede na negativno stanje na računu, ki je 2. 7. 2025 res znašalo -30.463,47 EUR, imela na razpolago še 39.536,53 EUR; A20-21). Tožnica zato s sklicevanjem na negativno stanje na računu ne more uspeti.

8.Tožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da njen bančni račun nima blokad (to tudi sicer jasno izhaja iz priloge C2), kot tudi ne povzetih podatkov iz izkaza poslovnega izida in bilance stanja za leto 2024. Vanje so vpeti tudi tožničinih dolgovi, na katere se pritožnica neuspešno sklicuje, saj glede na vse druge podatke ne utemeljujejo oprostitve, odloga ali obročnega plačila takse. Takšno ugodnost tožnici poleg že omenjenih visokih razpoložljivih sredstev preprečujejo še iz bilanc razvidni visoki prihodki, pozitivno razmerje med kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi, visoka čisti in preneseni dobiček ter visoke zaloge, kar je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbena navedba, da tožnica posluje brez presežkov, je zgolj navržena in glede na pravilno ugotovljene podatke o dobičku ni utemeljena.

9.Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne. Tega bremena tožnica ni zmogla. Da prej omenjenega premoženja (npr. zalog v višini 258.128,61 EUR) ne bi mogla unovčiti vsaj v delu, ki bi zadoščal za plačilo takse v višini 807,00 EUR, pred sodiščem prve stopnje ni trdila, temveč je le pavšalno navedla, da njena sredstva niso razpoložljiva. V pritožbi je sicer dodala, da so ta sredstva nujna za opravljanje dejavnosti, vendar pa teh navedb ni mogoče upoštevati. Tožnica namreč ni ponudila opravičljivega razloga, da jih ni podala že prej (prvi odstavek 337. člena ZPP), sicer pa so tudi te navedbe še vedno presplošne, da bi lahko tožnica z njimi izpolnila svoje trditveno breme v zvezi s predlagano ugodnostjo.

10.Ob vseh navedenih razlogih tožnici ne koristi niti okoliščina, da je drugi organ (FURS) v drugih postopkih ugodil njeni prošnji za obročno plačilo določenih davčnih obveznosti. Na takšno odločitev sodišče ni vezano, iz predloženih dokazov pa tudi mogoče ni razbrati, na katerih razlogih temelji, zato se sodišče prve stopnje do teh okoliščin ni bilo dolžno posebej opredeliti.

11.Pritožbene navedbe so glede na navedene razloge neutemeljene. Višje sodišče prav tako ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 1, 1/3, 11 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212, 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.