Jedro

V obravnavani zadevi prekrška bi organ moral pri presoji izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev BPP kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost prekrškovnega postopka, v katerem se je znašel prosilec.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 375/2017 z dne 20. 7. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. Zahtevek stranke z interesom A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijano odločbo ugodilo prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je 19. 7. 2017 vložil A.A. (stranka z interesom) (1. točka izreka); upravičencu je dodelilo izredno brezplačno pravno pomoč od 19. 7. 2017 dalje za: - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem PR 143/2017 in kot oprostitev stroškov postopka (2. točka izreka); ter določilo, da se za izvajanje pravne pomoči določi odvetnica B.B. (3. točka izreka). V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je prosilec priložil obdolžilni predlog, vabilo obdolžencu in sklep z dne 18. 7. 2017. Ugotavlja, da prosilec izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V zvezi s presojo na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa, da je Policijska postaja Krško zoper prosilca vložila obdolžilni predlog skupaj s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ker naj bi prosilec odklonil preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola po odredbi policista. Okrajno sodišče je s sklepom prosilcu začasno odvzelo vozniško dovoljenje in prepovedalo nadaljnjo vožnjo motornega vozila za vse vrste in kategorije, za katere je imel vozniško dovoljenje, ko je storil prekršek. Zaslišanje je bilo določeno na dan 17. 8. 2017. Ocenjuje, da zadeva ni očitno nerazumna, hkrati je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zahteve za prosilca življenjskega pomena, saj gre za odločanje o odvzemu vozniškega dovoljenja. Ker prosilec nima pravnega znanja, je pomembno, da se mu nudi pravno pomoč odvetnika, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njegove pravice in koristi, predvsem tiste, ki jih ima kot storilec prekrška. Zato zaključuje, da je prošnja utemeljena tudi po vsebinski plati.

2. Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, ker meni, da toženka ni pravilno uporabila določbe 24. člena ZBPP, saj je kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Po določbah ZBPP je kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Gre za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Iz opisa dejanja, ki se storilcu očita in je navedeno v izpodbijani odločbi, pa je razvidno, da obravnavani postopek o prekršku ni zapleten ter da pri obravnavani prekrškovni zadevi ne gre za obravnavo obsežnih in zapletenih dejanskih in pravnih vprašanj in torej ni okoliščin, ki bi narekovale, da se prosilcu zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Poleg tega se v postopku o prekršku dejstva, ki so pomembna za izdajo odločbe, ugotavljajo po uradni dolžnosti in v skladu z načelom materialne resnice. Okoliščine oziroma dejstva v predmetni zadevi so takšna, da ne zadostujejo objektivnim pogojem iz 24. člena ZBPP. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo meni, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter za njeno odpravo ne obstajajo razlogi iz tožbe. Meni, da tožnik napačno razlaga določbe 24. člena ZBPP. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet upravnega spora je odločba o dodeljeni brezplačni pravni pomoči prosilcu v postopku prekrška. Sporno med strankami je, ali je organ pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči pravilno upošteval določbo 24. člena ZBPP, tako imenovani objektivni (vsebinski) pogoj, ki mora biti podan v vseh postopkih, v katerih se BPP dodeli.

7. V postopkih o prekrških je zaradi primerljivosti uporabiti stališča, ki so se oblikovala v sodni praksi Vrhovnega sodišča (sodba Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 in sodba X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015) v zvezi s kazenskimi zadevami in izhaja iz ustaljene prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). V citiranih sodbah Vrhovno sodišče poudarja, da ob vsebini človekove pravice pravica do obrambe s pomočjo zagovornika po Ustavi RS, tretji odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja "pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti". Glede vprašanja, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v kazenskem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana navedena človekova pravica, pa ustaljena praksa ESČP poudarja, da je ob ugotovitvi, da za to obdolženec nima dovolj sredstev, treba uporabiti dva kriterija in sicer: - resnost kršitve in teža zagrožene kazni; - ter kompleksnost obravnavane zadeve (npr. sodba ESČP v zadevi Quaranta proti Švici, z dne 24. 5. 1991, pa tudi odločitev velikega senata ESČP v zadevi Benham proti Združenemu kraljestvu, z dne 10. 6. 1996, in kasnejše, npr. Talat Tunc proti Turčiji, z dne 27. 3. 2007 ter Zdravko Stanev proti Bolgariji, z dne 6. 11. 2012).

8. Pravno vprašanje, ki je torej ključno v obravnavanem primeru, je, ali je bila uporaba 24. člena ZBPP, kot jo je podala toženka, skladna z ustavo oziroma s konkretnejšimi zahtevami navedene določbe 6. člena EKČP. V obravnavani zadevi prekrška bi organ moral pri presoji izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev BPP kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost prekrškovnega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Iz izpodbijane odločbe pa taka presoja ne izhaja. Organ je le povzel okoliščine storjenega dejanja, postopke in izdane akte pristojnih organov in zaključil, s povzetkom določbe 24. člena ZBPP, da prosilcu pripada BPP. Taka obrazložitev pa standardu zahtevane obrazložitve, v smislu postopkovnih pravil ZUP, ne zadostuje, ker pa tudi ni uporabil tehtanja po ključnih okoliščinah, pa je tudi nepravilno uporabil določbo 24. člena ZBPP. Organ se namreč z dodelitvijo BPP ne more izogniti presoji vsebinskega kriterija in obrazložitvi le-tega, to ima tožnik prav.

9. V zvezi s tožbeno navedbo, da se kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh, pa sodišče meni, kot za kazenske postopke, da je ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski postopek nebistvena (sodba Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015, odstavek 15).

10. Glede na navedeno je toženka kršila pravila postopka, nepravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo, zato je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo izpodbijano odločbo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

11. Zahtevo za povrnitev stroškov stranke z interesom je sodišče zavrnilo, ker za obravnavan upravni spor odgovor na tožbo, za katerega zahteva pravdne stroške, ni bil potreben, v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku, saj sodišče njenim razlogom ni sledilo.