Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vprašanje, kdo je dedič po enem od zapustničinih dedičev, ki je umrl med zapuščinskim postopkom, je predhodno vprašanje.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zapuščinski postopek prekine do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojni N. K., ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod št. II D 2012/2018. 2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje dedič iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga njegovo razveljavitev in prenos zadeve na drugo sodišče. Sklep je izdala sodnica, ki ni bila izbrana po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Ker je pravica do zakonitega sodnika ustavna pravica, gre za bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Predhodnega vprašanja ni. N. K. se v štirih letih, kolikor je tekel zapuščinski postopek, ni izrekla, da sprejema dediščino po zapustniku. Z zapustnikom sta si manj kot mesec dni pred njegovo smrtjo razdelila skupno premoženje, kar je bilo uradno znamenje z njene strani, da se popolnoma in absolutno z njim razide. Ker se ni priglasila k dedovanju, do svoje smrti ni dedovala po zapustniku. Ker mrtva ne more dedovati, ni pomembno, kdo so njeni dediči. Edino ekonomično in smotrno je nadaljevanje zapuščinskega postopka, da se bo končno lahko ugotovil obseg zapustnikovega premoženja, uničenje kulturne dediščine s strani sodedinje, ničnosti kupoprodajne pogodbe, sklenjene med njo in N. K. ter enormno oškodovanje zapustnikovega premoženja.
Če zapuščinski postopek ne bo zaključen do 7. 11. 2019, tj. pet let po zapustnikovi smrti, se bodo vse tantieme, ki so se nabirale na računu Avtorske agencije Slovenije, pripadle tej Agenciji.
3. Dedinji N. K. in N. B. v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Pritožnik je v pritožbi prvič navedel, da je obstoj dedne pravice N. K. zanj sporen. V zapuščinskem postopku je namreč navedel, da ne uveljavlja njene dedne nevrednosti. Dedno izjavo je sicer podala. Četudi je ne bi, jo namesto nje lahko poda njena dedinja. Sklep je pravilen, ker je glede na pritožnikove zahteve v zapuščinskem postopku po N. K. spornih vrsta vprašanj, od katerih sta odvisna obseg zapuščine in režim dedovanja.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Do zamenjave sodnice je prišlo potem, ko je sodnica, ki ji je dodeljena zadeva, nastopila sodniško funkcijo pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Iz odredbe predsednice sodišča so razvidni tudi kriteriji, po katerih so bile prerazporejene zadeve, o katerih še ni bilo odločeno. Pritožbene navedbe ne utemeljujejo očitka kršitve iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
6. Neutemeljen je tudi očitek o nepravilnosti izpodbijane odločitve. Podlaga za odločitev o prekinitvi postopka je v 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD. Vprašanje, kdo je dedič po enem od zapustničinih dedičev, ki je umrl med zapuščinskim postopkom, je predhodno vprašanje.
7. Pokojnikova zapuščina na podlagi zakona preide na njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen ZD). Ker pritožnik ne trdi, da se je pokojnikova žena odpovedala dedovanju po njem ali da je podan razlog, zaradi katerega ne more dedovati, ni podlage za sklep, da ni dedinja. Morebiten neobstoj dedne izjave ji ne odvzema položaja dedinje.
8. Pritožba ne vzbuja dvoma niti o tem, da je smotrno počakati na odločitev o predhodnem vprašanju. V izpodbijanem sklepu je navedeno, da so v zapuščinskem postopku po zapustnikovi pokojni ženi sporna tudi vprašanja, od katerih je odvisen krog dedičev in njihovi dedni deleži. Ker je tudi pritožnik udeležen v tistem postopku, pritožbeno sodišče ne dvomi o pravilnosti stališča sodišča prve stopnje, da je (vsaj zaenkrat) smotrno počakati z odločitvijo v tej zadevi.
9. Drugačne odločitve ne zahteva niti pritožbeno stališče o dohodkih iz avtorskih pravic. Kot je bilo že navedeno, so dediči vstopili v zapustnikov pravni položaj z njegovo smrtjo. Za ureditev položaja zapustnikovega premoženja med zapuščinskim postopkom daje ZD na razpolago ustrezne možnosti.
10. Ker ostale navedbe v zelo obsežni pritožbi za odločitev v zadevi niso pomembne, se pritožbenemu sodišču do njih ni treba opredeliti.
11. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).