Jedro

Ker je tožena stranka revizijo vložila po sekretarki, ki jo je pooblastil minister, pri tem pa vlagateljica in podpisnica revizije ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 23. 2. 2009 (ni pa vrnilo toženi stranki zadeve v ponovni postopek), je tožena stranka vložila revizijo. Z navedeno odločbo je tožena stranka po sodbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 639/2007 z dne 28. 10. 2008, v ponovljenem postopku po nadzorstveni pravici ponovno odpravila odločbo Upravne enote Kranj z dne 10. 6. 2005, s katero je prvostopenjski upravni organ delno ugodil zahtevi tožeče stranke za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja in ji priznal status žrtve vojnega nasilja – begunca (pregnanca) za čas od 1. 7. 1942 do 15. 5. 1945. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 367. č člena ZPP pa morata stranka, ki sama vloži revizijo oziroma njen zakoniti zastopnik najkasneje ob njeni vložitvi izkazati, da imata opravljen pravniški državni izpit. Če namreč reviziji ni predloženo potrdilo, ki to izkazuje, se revizija na podlagi citirane določbe ZPP zavrže. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljajo določbe drugega odstavka 22. člena ZUS-1 ter četrtega odstavka 86. člena in 367. č člena ZPP.

5. Po določbi tretjega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. V obravnavani zadevi je revizijo vložila tožena stranka po sekretarki, ki jo je pooblastil minister, pri tem pa vlagateljica in podpisnica revizije ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje določbo 383. člena v zvezi z 336. členom ZPP Vrhovno sodišče tožene stranke ni pozivalo na predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, temveč je revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.