Jedro

Kar se tiče zahtevanih podatkov in izjav v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, pomeni zahtevo, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za oprostitev plačila sodne takse zavrglo.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da gre pri vprašanjih v zvezi s plačilom sodnih taks za razmerja pravdnih strank do države in ne za razmerja med strankama, zato pride pri obravnavanju nepopolnih vlog v poštev subsidiarna uporaba ZUP in ne ZPP. Ker se sodišče ni sklicevalo, da dvomi v resničnost v predlogu navedenih dolžnikovih podatkov o njegovem premoženjskem stanju, tudi morebitna nepopolna vloga ni mogla vplivati na možnost sodišča sprejeti meritorno odločitev o dolžnikovem predlogu. Sklep zato ne vsebuje razlogov, ki bi utemeljevali odločitev o zavrženju. Namen zakonodajalca je bil, da strankam olajša uveljavitev pravice do oprostitve plačila sodnih taks s tem, da relevantne podatke pridobivajo sodišča po uradni dolžnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo z obrazložitvijo, da po pozivu z dne 16. 8. 2017, s katerim je sodišče dolžnika pozvalo, da predlog dopolni, ta v naloženem roku le-tega ni popolno dopolnil, saj dopolnitev ne vsebuje navedbe dolžnikove davčne številke, zlasti pa ne dolžnikovega podpisa. Dolžnikovo dopolnitev predloga je namreč podpisal dolžnikov pooblaščenec in ne dolžnik sam. Bistveni sestavini predloga za oprostitev plačila sodne takse sta soglasje dolžnika, da dovoli pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost, ter izjava dolžnika o resničnosti in popolnosti podatkov, pooblastilo za tako soglasje pa ni in ne more biti vsebovano v splošnem pooblastilu za pravdni postopek. Tudi iz dolžnikovega pooblastila izhaja, da le-to ne zajema upravičenja pooblaščenca, da dovoli vpogled v davčne podatke dolžnika ali da za njegov račun prevzeme kakršnokoli premoženjsko odgovornost. Glede na navedeno je predlog na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in tretjim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) zavrglo. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. Drugi odstavek 12. člena ZST-1 določa sestavine, ki jih mora vsebovati predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, poleg identifikacijskih podatkov gre zlasti za: a) podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12a. člena tega zakona, b) soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, c) izjavo, da so vsi podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost in d) podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov. Skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ravna sodišče, če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (torej v skladu z določbami prvega in petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Kar se tiče zahtevanih podatkov in izjav v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. 8. Kateri podatki so davčna tajnost, je definirano v 15. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2, člen je naslovljen kot "davčna tajnost"), ki določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati tako podatke, ki jih davčnemu organu posreduje zavezanec, kot druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ (prvi odstavek 15. člena ZDavP-2), pri čemer se za davčno tajnost ne šteje (zgolj) davčna številka poslovnih subjektov (drugi odstavek 15. člena ZDavP-2). Podatki, ki so davčna tajnost, so podvrsta osebnih podatkov, ravnanje z osebnimi podatki pa ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1).

9. Prvi odstavek 8. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, po presoji višjega sodišča pomeni, da ZST-1 terja, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki (primerjaj prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 in 14. ter 15. točko 6. člena ZVOP-1). Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev po presoji višjega sodišča pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom. Nenazadnje že ZST-1 določa, da morajo vlogo podpisati stranka in tudi njeni družinski člani.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo sklicevati na določbe ZPP. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 se namreč v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače, v danem primeru, v zvezi s 15. členom ZIZ, torej ravno ZPP. ZST-1 glede pravil o nepopolnih vlogah ne določa izjeme. ZST-1 dalje ne določa, da je popolnost vloge kakorkoli odvisna od dvoma sodišča v resničnost v predlogu navedenih dolžnikovih podatkov, zato ni utemeljena navedba, da sklep zato, ker sodišče ni izrazilo dvoma v resničnost podatkov, nima razlogov, ki utemeljujejo odločitev o zavrženju predloga.

11. Sodišče o predlogu ni moglo meritorno odločiti zato, ker brez osebno podpisanega soglasja za vpogled v podatke, ki so davčna tajnost, ni moglo pridobiti podatkov o dolžnikovem premoženju (primerjaj sklep VSL I Ip 1379/2017 z dne 19. 7. 2017), ki pa so seveda bistveni za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks. Res je sicer, da je bil namen zakonodajalca olajšati uveljavitev pravice do oprostitve plačila sodnih taks s pridobivanjem podatkov po uradni dolžnosti, vendar je za takšno pridobivanje podatkov osebna, pisna privolitev stranke nujna.

12. Pritožba glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).