Jedro

Določilo o tričetrtinski večini iz prvega odstavka 450. člena ZGD je razumeti le kot minimalno, z zakonom določeno zahtevo, družbeniki pa se lahko dogovorijo tudi za še strožjo večino in tako tudi za soglasje. Takšnega dogovora posamezni družbenik enostransko ne more spremeniti, saj bi se s tem izjalovil osnovni skupni namen, zaradi katerega je bila družba sploh ustanovljena. Če pa bi kateri družbenik ne ravnal v interesu družbe, ji povzročal škodo ali oviral njeno redno delovanje, grobo kršil pogodbena določila in tako dalje, pa ima prizadeti družbenik pravico zahtevati izključitev takega družbenika v skladu z določili družbene pogodbe oziroma s tožbo na sodišču, kot je to določeno v prvem in tretjem odstavku 436. člena ZGD.

Kršitev temeljnega smotra družbe z enostranskim izključevanjem enega družbenika v škodo drugega družbenika se vsekakor po splošnem pojmovanju mora opredeliti kot nemoralno, se pravi kot dejanje, ki se obsoja (in ki zato tudi ne more biti v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, ki jih ravno moralnost opredeljuje kot pozitivne in zato zavezujoče). Pri tem je sodišče druge stopnje utemeljeno zaključilo, ko je pritrdilo na prvi stopnji ugotovljeni ničnosti izpodbijanega sklepa, da družbena pogodba sicer ni določala soglasja družbenikov za spremembo družbene pogodbe, da pa bi izpodbijana sprememba brez soglasnosti družbenikov pomenila izigravanje tistih določil družbene pogodbe, po katerih se zahteva soglasje za pogodbeno določena vprašanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Glede na določilo prvega odstavka 498. člena ZPP je revizijsko sodišče nadaljevalo postopek po določilih ZPP/77. Sodišče druge stopnje je - med drugim - zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je - med drugim - razsodilo, da je ničen sklep skupščine tožene družbe K. d.d., sprejet na skupščini dne 17.12.1998, zabeležen v zapisniku notarja ... pod SV 28/99 z dne 23.1.1999 pod št. 2, da skupščina sprejeme spremembo 18. člena obstoječe družbene pogodbe družbe tako, da se iz teksta 18. člena izpusti beseda soglasno.

Proti navedenemu delu sodbe sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz revizijskih razlogov iz 1. in 3. točke prvega odstavka 385. člena ZPP ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, priglaša pa tudi stroške revizijskega postopka.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožeča stranka pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Zmotno je izvajanje revizije, da je določba prvega odstavka 450. člena ZGD, da o spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino vseh glasov družbe, prisilni predpis, in da zato ni ničen sklep skupščine tožene družbe z dne 17.12.1998 o spremembi družbene pogodbe tako, da ni več potrebno soglasje družbenikov za določena vprašanja, kot sta to določila v družbeni pogodbi o ustanovitvi tožene družbe njena ustanovitelja - K. G. (s prvotnim deležem v osnovnem kapitalu 53,635% z zneskom 349,938.175,70 SIT in sedaj z deležem 76,817% z zneskom 501,187.672,96 SIT) in sedaj tožeča stranka F. d.o.o. K. (s prvotnim deležem 46,365% z zneskom 302,505.519,00 SIT in sedaj z deležem 23,183% z zneskom 151,256.021,74 SIT). Ne glede na to, da že iz samega zakonskega besedila prvega odstavka 450. člena ZGD ne izhaja kogentnost, pa česa takega tudi ni mogoče izvajati iz splošnih določb ZGD o družbi z omejeno odgovornostjo. Nasprotno, v tej družbi se razmerja med družbeniki, zlasti še ob ustanovitvi družbe, uredijo po načelu svobodne volje družbenikov, ne pa toliko po prisilnih predpisih. Družba z omejeno odgovornostjo temelji na družbeni (societetni) pogodbi civilnega prava, katere temeljni namen je doseči določeno korist ob skupnem riziku ob avtonomni notranji ureditvi odnosov (enako glej: Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV, Ljubljana, 1993). Zato tudi ZGD v prvem odstavku 438. člena neposredno v zvezi z upravljanjem družbe določa, da "pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe, in način njihovega izvrševanja, se določijo z družbeno pogodbo ...".

Zato je treba omenjeno določilo o tričetrtinski večini iz prvega odstavka 450. člena ZGD razumeti le kot minimalno, z zakonom določeno zahtevo, da pa se lahko družbeniki dogovorijo tudi za še strožjo večino in tako tudi za soglasje. Takšnega dogovora posamezni družbenik enostransko ne more spremeniti, saj bi se s tem izjalovil osnovni skupni namen, zaradi katerega je bila družba sploh ustanovljena. Če pa bi kateri družbenik ne ravnal v interesu družbe, ji povzročal škodo ali oviral njeno redno delovanje, grobo kršil pogodbena določila in tako dalje, pa ima prizadeti družbenik pravico zahtevati izključitev takega družbenika v skladu z določili družbene pogodbe oziroma s tožbo na sodišču, kot je to določeno v prvem in tretjem odstavku 436. člena ZGD. Zato revizija zaman opravičuje sprejetje spornega skupščinskega sklepa z zatrjevanjem o škodljivem ravnanju tožeče stranke kot družbenika. Zato tudi sodišči druge in prve stopnje nista bistveno kršili določil postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, kot to uveljavlja revizija, če se nista ukvarjali s toženčevimi trditvami o neustreznem ravnanju tožeče stranke kot družbenika.

Revizija še nadalje uveljavlja bistveno kršitev postopka iz citirane 13. točke, ker da se nemoralnost kot razlog za opredelitev spornega sklepa za ničnega zatrjuje le "pavšalno brez konkretnih navedb glede nemoralnosti in neskladja z dobrimi poslovnimi običaji" in da "mora biti podana neka absolutna za vse primere podana kršitev nekih temeljnih, moralnih in pravnih vrednot, ne pa le v odnosu do posamičnega interesa družbenika". Že spredaj je obrazložen splošni in temeljni namen sklenitve družbene pogodbe, vključno z opredelitvijo medsebojnih razmerij med družbeniki za dosego tistega cilja, zaradi katerega je družba soglasno ustanovljena. Kršitev temeljnega smotra družbe z enostranskim izključevanjem enega družbenika v škodo drugega družbenika se vsekakor po splošnem pojmovanju mora opredeliti kot nemoralno, se pravi kot dejanje, ki se obsoja (in ki zato tudi ne more biti v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, ki jih ravno moralnost opredeljuje kot pozitivne in zato zavezujoče). Pri tem je sodišče druge stopnje utemeljeno zaključilo, ko je pritrdilo na prvi stopnji ugotovljeni ničnosti izpodbijanega sklepa, da družbena pogodba sicer ni določala soglasja družbenikov za spremembo družbene pogodbe, da pa bi izpodbijana sprememba brez soglasnosti družbenikov pomenila izigravanje tistih določil družbene pogodbe, po katerih se zahteva soglasje za pogodbeno določena vprašanja.

Glede na tako stanje stvari, in ko po uradni dolžnosti niso bile ugotovljene kršitve iz 386. člena ZPP, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno.