2. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Bože Plut iz Primskovega na seji dne 2. marca 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 122. člena Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica izpodbija 122. člen Zakona o telekomunikacijah (v nadaljevanju ZTel-1), ki ureja postopek izključitve uporabnika telefonskih storitev, če je uporabnik teh storitev v zaostanku s plačilom oziroma če računov za opravljene telefonske storitve ne plača. Pobudnica navaja, da ima družba Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju Telekom) monopolni položaj ter da za izklop telefonskih priključkov zaradi neplačevanja nima podlage v Ustavi in zakonu. Po njenem mnenju bi moral Telekom pred izključitvijo telefonskega priključka z njo prekiniti naročniško razmerje oziroma razdreti pogodbo, priključek izključiti in sprožiti postopke za izterjavo neplačanih obveznosti prek sodišča. V primeru, da bi pobudnica želela ponovno skleniti naročniško razmerje, bi moral Telekom z njo skleniti novo naročniško pogodbo. V dopolnitvi pobude pobudnica navaja, da je priključitev telekomunikacijskega priključka predmet pogodbe med pobudnico in družbo Telekom. Tega razmerja pa naj ne bi bilo mogoče enostransko razdreti s tem, da ji Telekom odklopi telefonski priključek, nato pa zaračuna stroške ponovne vključitve.

B.

ZTel-1 je z uveljavitvijo Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/05 – v nadaljevanju ZEKom) prenehal veljati. Zato je Ustavno sodišče pobudnico pozvalo, naj izkaže svoj pravni interes za nadaljevanje postopka pred Ustavnim sodiščem. Pobudnica je z vlogo z dne 18. 10. 2005 Ustavnemu sodišču sporočila, da pri pobudi vztraja. Navaja, da ji je bil telefonski priključek odklopljen dne 22. 4. 2005.

Izpodbijana določba 122. člena ZTel-1 je določala, da mora operater telekomunikacijskih storitev ukrepe in postopke, ki bodo uporabljeni v primeru neplačevanja računov, objaviti v splošnih pogojih (prvi odstavek) ter da lahko operater, če je uporabnik v zaostanku s plačilom ali delom plačila, uporabnika izključi le po predhodnem obvestilu in po postopku, ki mora biti objavljen v splošnih pogojih (drugi odstavek). Izpodbijana določba v tretjem odstavku določa, da lahko uporabnik v 15 dneh po prejemu računa vloži ugovor, o katerem mora operater odločiti v nadaljnjih 15 dneh, nato pa se lahko uporabnik pritoži na Agencijo (četrti odstavek). Peti odstavek izpodbijane določbe je določal, da v primeru vložitve ugovora ali pritožbe operater ne sme odklopiti uporabnika, če je uporabnik v roku poravnal nesporni del računa ali del terjatve iz spornega računa v višini nespornega zneska plačil za iste storitve v zadnjih treh obračunskih obdobij pred izdajo spornega računa.

Iz pobude smiselno izhaja, da pobudnica izpodbija zakonsko ureditev, s katero je zakonodajalec v razveljavljenem zakonu urejal posamezne elemente pogodbenega razmerja o sukcesivnem izvajanju (dobavi) telekomunikacijskih storitev, in na ta način operaterje telekomunikacijskih storitev kot ekonomsko močnejšo pogodbeno stranko omejeval pri sklepanju pogodbenih razmerjih z naročniki. Po mnenju pobudnice takšna zakonodajalčeva omejitev operaterja telekomunikacijskih storitev ni bila zadostna, ker naj bi bila Telekomu kot nekdanjemu monopolistu na področju fiksne telefonije omogočala, da je v primeru neizpolnjevanja naročnikovih pogodbenih obveznosti, enostransko prenehala z nadaljnjimi izpolnitvami pogodbenih storitev.

V čem bi bila takšna ureditev v neskladju z Ustavo, pobudnica ni pojasnila, zato Ustavno sodišče teh očitkov sploh ni moglo preizkusiti. Iz njenih navedb sicer izhaja, da se ne strinja s tem, da naj bi bil Telekom monopolist na področju fiksne telefonije, kar bi lahko pomenilo neskladje s tretjim odstavkom 74. člena Ustave, vendar izpodbijana določba s tem ni v neposredni povezavi. Tudi očitek, da ureditev posega v zasebno lastnino (33. člen Ustave), je neutemeljen. Pobudnica s sklenitvijo naročniške pogodbe ni postala lastnica telefonskega priključka in telefonske številke. Iz naročniške pogodbe izhaja, da je predmet naročniškega razmerja zagotavljanje in uporaba fiksnih javnih telefonskih storitev ter da je gradnja telekomunikacijskega omrežja do omrežne priključne točke na objektu naročnika obveznost (in strošek) Telekoma. Zgolj pavšalno navajanje, da takšna ureditev pobudnici krši osebnostne pravice, pa za utemeljitev pobude tudi ne zadostuje.

Ustavno sodišče je zato pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo, ne da bi se pri tem spuščalo v vprašanje, ali pobudnica za izpodbijanje zakonske določbe, ki ne velja več, sploh izkazuje pravni interes.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj