Jedro

Ker bi bila revizija tožnika prepozna, vrednost spornega predmeta pa tudi ne dosega z zakonom predpisanega cenzusa za vložitev revizije, prav tako pa tudi ne gre za razreševanje pomembnega pravnega vprašanja, zaradi katerega bi lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije izjemoma dopustilo revizijo, zadeva, v zvezi s katero tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se zavrne tožnikova prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči (BPP) zaradi odpisa dolga zaostalih obveznosti (prošnja je bila vložena dne 26. 5. 2010 na Okrožno sodišče v Mariboru, to pa se je izreklo za stvarno nepristojno in jo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik zaprosil za BPP v zadevi Delovnega in socialnega sodišča (v Ljubljani) opr. št. Ps 1824/2008. Prosilec je slovenski državljan, je poročen in oče treh nepreskrbljenih otrok. Po odločbi CSD Maribor z dne 26. 11. 2009 je bil v preteklih treh mesecih, skupaj z otroki, upravičen do denarne socialne pomoči v višini 419,87 EUR mesečno. V navedeni zadevi št. Ps 1824/2008 gre vsebinsko za prosilčev (tožnikov) zahtevek za odpis dolga zaradi zaostalih obveznosti iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej za socialni spor v zvezi s premoženjskimi pravicami. V tem sporu je prosilec dne 4. 3. 2010 vložil pritožbo pri Vrhovnem sodišču RS, Vrhovno sodišče RS pa je navedeno pritožbo poslalo prvostopnemu Delovnemu in socialnemu sodišču, ki je prosilca dne 7. 5. 2010 s sklepom pozvalo, da pojasni, ali naj se njegova vloga šteje kot pritožba ali kot revizija in če gre za revizijo, da jo vloži po osebi, ki ji je po zakonu dovoljeno vložiti revizijo. V dopisu z dne 16. 6. 2010 prosilec navaja, da želi odvetnika zaradi vložitve revizije zoper sklep Višjega sodišča opr. št. Psp 649/2009 z dne 7. 1. 2010 v zvezi s sklepom delovnega in socialnega sodišča opr. št. Ps 1824/2008 z dne 7. 10. 2009. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR in v tretjem odstavku istega člena, če jo dopusti sodišče (dopuščena revizija). Tožnik s tožbo izpodbija odločitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), s katero je bilo odločeno o odpisu dolga iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Prosilec vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni navedel, zato je organ za BPP upošteval vrednost glavnice (39. člen ZPP), to je 4.516,81 EUR, kar pomeni, da po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP revizija ne more biti dovoljena. Po določbi prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS od št. 2/04 dalje) pa sodišče lahko dopusti revizijo, če je od odločitve mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni določalo. V predmetni zadevi ti pogoji niso izpolnjeni, saj je v sodni praksi mogoče najti več enotnih in primerljivih odločitev tako Vrhovnega sodišča, kot tudi sodišča druge stopnje (npr. sodba II Ips 468/2005 z dne 18. 10. 2007, sklep II Ips 611/2007 z dne 30. 3. 2009, sklep IIX Pri 2/2006 z dne 14. 2. 2006). Nadaljnja razloga, ki nasprotujeta možnostim za uspeh v predmetni zadevi, pa je rok za vložitev revizije po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP in dopustnost vložitve revizije po prosilcu samem. V skladu s to določbo lahko stranke vložijo revizijo v 30. dneh od vročitve prepisa sodbe oz. v 15. dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. V obravnavani zadevi pride v poštev 30 dnevni rok od vložitve sklepa (prosilcu je bil sklep vročen dne 2. 2. 2010), kar pomeni, da je rok za vložitev revizije potekel dne 4. 3. 2010. Pri tem bi bilo potrebno v skladu s tretjim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 73/2007-UPB3 s spremembami) revizijo vložiti po pooblaščencu, ki je odvetnik oz. v skladu s prvim odstavkom 65. člena ZDSS-1 po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oz. delodajalcev in ki je opravil pravniški državni izpit v RS ali pa mora stranka predložiti dokazilo, da ima sama opravljen pravniški državni izpit v RS. Če se navedeni pogoji ne izkažejo, je potrebno v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP revizijo zavreči. Rok za vložitev revizije je prekluziven zakonsko določen rok, katerega sodišče ne more podaljšati. Naknadno po pooblaščencu vložena revizija bi bila v skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZDSS-1 prepozna (npr. sklep IIX Ips 495/2007 z dne 11. 5. 2009, VDS sklep Psp 1377/2005 z dne 9. 12. 2005 in drugi v izpodbijani odločbi navedeni sklepi). Glede na navedeno in ob upoštevanju določbe 24. člena ZBPP je organ za BPP ugotovil, da predmetna zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh in da je ni razumno začeti oz. nadaljevati postopka pred sodiščem ali vlagati pravna sredstva. Zato je bila prošnja za BPP zavrnjena iz razlogov iz 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, prosilec pa lahko nadaljuje postopek v zvezi z uveljavljanjem svojih pravic sam in na svoje stroške.

Iz tožnikove laično napisane tožbe izhaja, da bi mu naj razpravljajoča sodnica ob obravnavi sporne zadeve Ips 1824/2008 povedala, da mu pripada BPP. Sam si odvetnika, ki bo predložil potrebno dokumentacijo, ne more plačati. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema vsebino izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je Organ za BPP upravičeno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP iz razloga po 24. členu ZBPP, ker zadeva, v zvezi z katero želi BPP, nima izgleda za uspeh.

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitni nerazumna in ima verjeten izgled za uspeh, zaradi česar jo je razumno sprožati ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve (1. odst. 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (2. odst. 24. člena ZBPP).

Kot je razvidno iz dokumentacije v spisih zadeve, je tožnik vložil tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem, s katero je izpodbijal odločitev ZPIZ, po kateri se mu niso odpisali določeni neplačani prispevki (najprej so se mu sicer delno odpisali, ker pa potem ni bil plačani niti preostali neodplačan del, je bila odločitev o odpisu v skladu s prejšno odločbo preklicana). Ker pa se tožnik ni udeležil s strani sodišča pravilno razpisane obravnave oz. naroka, je prvostopno delovno in socialno sodišče štelo, da je tožbo umaknil (v skladu z 28. členom ZDSS-1, kjer je v drugem odstavku določeno, da se tožba šteje za umaknjeno v primeru, če tožeča stranka ne pride na poravnalni ali na prvi narok za glavno obravnavo). To odločitev prvostopnega Delovnega in socialnega sodišča je s svojim sklepom št. Psp 649/2009 z dne 7. 1. 2010 potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je tožnikovo pritožbo zavrnilo ter ugotovilo, da je bil pravilno vabljen in da so njegovi ugovori v zvezi s tem neutemeljeni.

Zoper sklep o ustavitvi postopka bi torej tožnik želel vložiti revizijo, zaradi česar zahteva dodelitev BPP, vendar pa je Organ za BPP utemeljeno presodil, da vložitev revizije nima izgledov za uspeh iz vseh razlogov, ki so v izpodbijani odločbi pravilno in izčrpno navedeni ter tudi povzeti v uvodnem delu te obrazložitve. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki mora biti vloženo v prekluzivnem roku 30 dni in to po osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit (odvetniku). Podaljšanje roka za vložitev revizije ni dopustna, prav tako ne kasnejša sanacija glede upravičenega vlagatelja zahteve. Prav tako vrednost spornega predmeta v obravnavanem primeru ne dosega z zakonom predpisanega cenzusa za vložitev revizije, ne gre pa za razreševanje pomembnega pravnega vprašanja, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče izjemoma (kljub nižji vrednosti spora) obravnavalo zadevo. Iz vseh teh razlogov, najprej pa zaradi zamude roka za vložitev revizije po odvetniku, tožnik torej nima izgledov za uspeh – ni torej možnosti, da bi lahko zoper odločitev o ustavitvi sodnega postopka uspešno uveljavil revizijo.

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, skladu z drugim dostavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami) sklicuje na razloge, ki jih je v zvezi z odločitvijo navajal Organ za BPP.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.