Jedro

Predložena overjena izjava (vsaj) glede višine terjatve do preostalega poroka ne predstavlja listine po 24. členu ZIZ, saj višina zgolj iz same listine ni preverljiva in je ni mogoče preizkusiti oziroma temu izvršilni postopek niti ni namenjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog A. d.o.o. z dne 9. 1. 2023 za vstop v izvršilni postopek na upniški strani zavrne.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje A. d.o.o. Kot bistveno navaja, da je obveznost glavnega dolžnika pritožnik kot porok delno izpolnil, nato pa je predlagal vstop v izvršilni postopek na upniški strani, saj je nanj z izpolnitvijo na podlagi subrogacije po zakonu (276. OZ) prešel del terjatve, ki ustreza opravljeni izpolnitvi. OZ v določbi 1018. člena določa, da na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. V razmerju med porokom in dolžnikom ima porok pravico od dolžnika zahtevati, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila (1028. člen OZ). Pri razmerju med več soporoki, pa se višina porokove terjatve omeji, in sicer ima porok od drugih porokov pravico zahtevati, da mu vsak povrne del terjatve, ki odpade nanj (1033. člen OZ). Sklicuje se na odločbe VSL I Cp 1959/2018, VSRS sodba II Ips 207/2017, VSL sodba I Cp 3694/2008. Logična posledica zgornjih stališč je tudi ureditev oprostitve poroka zaradi opustitve garancij. Če porok izpolni terjatev upnika, v tem trenutku terjatev na poroka preide po samem zakonu (_ex lege_), ki lahko terjatev izterja povsem enako, kot bi jo lahko pred njim izterjal upnik. Terja lahko glavnega dolžnika ali pa unovči stranske pravice oz. zavarovanja, ki so ustanovljena v izpolnitev terjatve. Seveda lahko terja tudi preostale soporoke. Vse navedeno pomeni, da na poroka preide upnikova terjatev, ki pri tem zadrži enako kvaliteto, kot jo je imela pred prehodom (npr. neposredna izvršljivost), in da ostanejo v veljavi tudi vse stranske pravice, ustanovljene v zavarovanje te terjatve (zastavne pravice, poroštva ipd.). Pritožnik je celo izpolnil preveč, kar za predmetni postopek sicer ni relevantno. Vse navedeno je ugotovljeno v izjavi z dne 25. 11. 2022, ki jo je podala družba B. d.o.o., in v kateri je zaradi preprečevanja nesporazuma določno opredeljena tudi višina terjatve, ki je v trenutku opravljenega poplačila na podlagi subrogacije po zakonu prešla na pritožnika in predstavlja listino po 24. členu ZIZ. Zavrnitev predloga za vstop pritožnika v izvršilni postopek bi povzročila, da se pritožnikova terjatev do poroka C. C. ne bo mogla poplačati iz hipoteke, ker predstavlja neutemeljeno in nezakonito poslabšanje položaja poroka (pritožnika), za kar v materialnopravnih določbah OZ ni nobene podlage. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa v danem primeru izhaja, da družba A. d.o.o. ni izkazala, da je prišlo do (delnega) prehoda terjatve, ki je predmet izterjave nanjo kot na novega upnika, oziroma sodišču ni predložila listine, ki bi ustrezala kriterijem iz 24. člena ZIZ. Listina, ki jo je družba A. d.o.o. priložila svoji vlogi za delno spremembo stranke na upniški stranki, je namreč po stališču sodišča prve stopnje zgolj specifikacija terjatve sedanjega upnika B. d.o.o., ki mu je bila s strani družbe A. d.o.o. (kot dolžnika tega izvršilnega postopka) že poplačana. Izvršilni naslov predmetne izvršilne zadeve ne more biti tudi pravna podlaga za izterjavo regresnega zahtevka, ki ga ima en porok do soporoka. Družba A. d.o.o. je s plačilom terjatve, ki je bilo opravljeno dne 13. 7. 2022, po stališču sodišča prve stopnje dejansko pridobila le regresno pravico, ki pa jo mora uveljaviti zoper soporoke in pridobiti izvršilni naslov zoper soporoke. Tako sodišče prve stopnje zaključi, da solidarni porok z delnim ali celotnim plačilom terjatve glavnega dolžnika do upnika ne more vstopiti direktno v pravni položaj, ki ga ima upnik v izvršilnem postopku, ki teče zaradi izterjave te terjatve. Izvršilno sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, ki ga v okviru izvršilnega postopka zgolj izvršuje. Sodišče je s programom za izračun zakonskih zamudnih obresti, ki je pri sodišču v uradni rabi, tudi izračunalo višino upnikove terjatve, ki je bila predmet izterjave na dan 13. 7. 2022 in ugotovilo, da je ta terjatev na ta dan znašala skupno 106.727,30 EUR. Tako sodišče ugotavlja, da je plačilo družbe A. d.o.o. v znesku 108.000,00 EUR, kot ga zatrjuje v vlogi z dne 9. 1. 2023, v celoti pokrilo izterjevano terjatev po stanju na dan 13. 7. 2022, zaradi česar ima upnik B. d.o.o. v predmetnem izvršilnem dejansko podlago zgolj za izterjavo morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, deloma iz drugih razlogov.

6. Primarno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o dopustnosti vstopa pritožnika (predlagatelja) kot novega upnika v ta postopek, je to, ali ima porok, ki (delno) plača upnikovo terjatev, ki jo ta terja od drugega (so)poroka, tega soporoka pravico terjati na podlagi zakonite subrogacije ali pa regresnega zahtevka in posledično ali so, če gre za zakonito subrogacijo, podani pogoji za prehod terjatve na pritožnika oziroma vstop v izvršilni postopek v skladu z določili 24. člena ZIZ.

7. Predlagatelj meni, da je s plačilom terjatve, ki se je terjala od njegovega soporoka, prišlo do zakonske subrogacije, t.j. vstopa v terjatev upnika do soporoka na podlagi splošne določbe 275. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po kateri, če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami v povezavi s 1033. členom OZ. Stališče sodišča prve stopnje pa je, da na podlagi plačila predlagatelja kot soporoka dolžnika v tem postopku ni prišlo do zakonske subrogacije, vstopa v pravni položaj upnika, temveč da je predlagatelj do dolžnika – svojega soporoka – pridobil nov, regresni zahtevek, ki nima (delne) identitete s terjatvijo, ki se izterjuje v tem postopku na podlagi izvršilnega naslova.

8. Stališče sodišča prve stopnje o regresni naravi zahtevka plačnika je materialno pravno napačno in ni skladno niti s stališči teorije, niti večinske sodne prakse, vendar to na pravilnost odločitve, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni vplivalo.

9. Skladno s 1033. OZ ima eden od več porokov, ki plača zapadlo terjatev, pravico zahtevati od drugih porokov, naj mu vsak povrne del, ki odpade nanj. Po stališču teorije pa tudi s strani pritožnika citirane sodne prakse navedeno določilo res pomeni da, če je porok samo eden in obveznost izpolni, upnikova terjatev _preide_ nanj in lahko terja izpolnitev od dolžnika, če je porokov več in obveznost izpolni eden od njih, pa lahko od vsakega od soporokov terja del, ki je prešel nanj. Soporok, na katerega je po izpolnitvi _prešla_ upnikova terjatev, je torej prav tako upnik.1 Zaradi izpolnitve obveznosti enega izmed solidarno zavezanih soporokov nastopi učinek subrogacije, kar pomeni, da vstopi porok, ki je izpolnil, v pravni položaj upnika.2 Nepomembno ni niti to, da porokova izpolnitev ne pomeni prenehanja obveznosti dolžnika in porokov, temveč preneha le terjatev upnika, ne pa tudi poroka - plačnika.3 Vendar pa je pri presoji ali so podani pogoji za prehod obveznosti oziroma vstop novega upnika v izvršilni postopek po 24. členu ZIZ potrebno upoštevati še, da res po splošnem določilu 275. člena OZ prenos upnikovih pravic na izpolnitelja nastopi ex lege, na podlagi samega zakona, vendar pa mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, ki ga zahteva 275. člen OZ, to je, da ima izpolnitelj kakšen pravni interes. Poleg tega je v konkretnem primeru potrebno upoštevati še, da mora skladno s 1033. členom OZ, ker obstaja več porokov, drug porok plačniku povrniti le del, ki odpade nanj. Zakonska subrogacija torej nastopi, ko se izpolnijo določeni pogoji, ki so predpisani z zakonom, neodvisno od volje udeležencev pravnega razmerja, na primer, ko porok plača dolg glavnega dolžnika.4 Navedeno pa pomeni, da je za obstoj zakonske subrogacije potrebno ugotavljati in preverjati dejstva pravnega interesa in višine dolga posameznega poroka od več porokov, poleg zatrjevanja plačila, čemur pa izvršilni postopek ni namenjen in tega tudi ne omogoča 24. člen ZIZ.

10. Tretji odstavek 24. člena ZIZ določa, da če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Navedena določba uveljavlja dokazno pravilo predložitve kvalificirane, to je javne ali po zakonu overjene listine, ki izkazuje prehod oziroma prenos terjatve na novega upnika.

11. Pritožnikovemu predlogu za vstop v postopek je priložena listina, v kateri prvotni upnik izjavlja, da je pritožnik terjatev po izvršilnem naslovu plačal dne 13. 7. 2022 v višini 108.000,00 EUR, na listini je notarsko overjen podpis direktorja prvotnega upnika, v njej pa upnik sicer tudi ugotavlja, v kolikšni višini naj bi terjatev prešla na poroka. Navedena listina ne predstavlja listine v smislu tretjega odstavka 24. člena ZIZ. S to listino pritožnik ni izkazal, do kakšne višine ima pravico izterjevati preneseno terjatev. Skladno s 1033. členom OZ mora drug porok plačniku namreč povrniti le del, ki odpade nanj. Vendar pa obveznost povrnitve enakih deležev velja le, če se soporoki niso dogovorili drugače.5 Gre torej za notranje razmerje med soporoki, ki pa izvršilnemu sodišču ni znano, ga ne more preveriti in tudi ne more biti predmet ugotavljanja v izvršilnem postopku (povedano presega namen izvršilnega postopka in 24. člena ZIZ). Pritožnik mora zato v pravdnem postopku pridobiti sodno odločbo, s katero bo lahko zadostil zahtevam iz 24. člena ZIZ. Predložena overjena izjava namreč po pojasnjenem (vsaj) glede višine terjatve do preostalega poroka ne predstavlja listine po 24. členu ZIZ, saj višina zgolj iz same listine ni preverljiva in je ni mogoče preizkusiti oziroma temu izvršilni postopek niti ni namenjen (navedeno je delno in smiselno nakazalo tudi sodišče prve stopnje). Ker ne gre za razpolagalni posel, se udeležena subjekta tudi ne moreta dogovarjati glede obsega prenosa.6 Nenazadnje pa mora biti za zakonsko subrogacijo izkazan, kot je že navedeno, tudi pravni interes, kar prav tako ne bi moglo biti predmet presoje v izvršilnem postopku. Ugotavljanje dejanskih trditev glede obstoja materialnih predpostavk izvršbe, ki jih s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, torej v izvršilnem postopku ni dopustno, saj ta za kaj takega ni primeren. Iz pojasnjenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo pritožnikov predlog za vstop v postopek.

12. Nazadnje višje sodišče še odgovarja na druge pritožbene navedbe pritožnika, ki pa so glede na zgornjo razlago sicer v konkretnem primeru pravno nerelevantne. Ovira za vstop novega upnika ni v samem določilu tretjega odstavka 24. člena ZIZ, ki naj po stališču sodišča prve stopnje ne bi omogočal delnega vstopa v izvršilni postopek na upniški strani. Sodna praksa se je že izrekla, da zgolj dejstvo, da tretji odstavek 24. člena ZIZ ne ureja izrecno vstopa v postopek v primeru prenosa dela (deljive) terjatve, ki je predmet izvršbe, še ne pomeni, da ga ne dopušča. Vendar glede izterjave dela terjatve, ki je prešel nanj, novi upnik v izvršilni postopek ne vstopi poleg prvotnega upnika, ampak namesto njega, prvotni upnik pa položaj upnika obdrži le glede neprenesenega preostanka terjatve (tako VSM sklep I Ip 55/2022). Res pa sicer ZIZ ne dopušča procesne situacije, ko bi bila ista oseba za del izterjevane terjatve upnik, za drug del izterjevane terjatve pa dolžnik, torej da bi nastopala v istem izvršilnem postopku na strani upnika in dolžnika hkrati.

13. Zgolj podredno pa višje sodišče še dodaja, da je pritožnikov predlog tudi nesklepčen. V svojem predlogu je predlagal vstop poleg prvotnega upnika, iz njegove trditvene podlage (zatrjeval je namreč znesek, ki ga je poplačal, izterjevana terjatev pa je razvidna iz sklepa o izvršbi) pa izhaja, da bi lahko bil utemeljen kvečjemu, če bi izkazal pogoje po 24. členu ZIZ, le vstop v postopek namesto prvotnega upnika. Iz trditvene podlage tako ne izhaja utemeljenost pritožnikovega zahtevka, kar pomeni, da je njegov predlog nesklepčen. Pri tem pa gre za neodpravljivo nesklepčnost, saj nesklepčnosti predloga ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru _istega_ zahtevka (torej zahtevka za delen vstop v postopek - prim. četrti odstavek 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pomislek, da z želenim delnim vstopom pritožnik zahteva manj, kot bi mu šlo, je le navidezen, saj za dolžnika ni nebistveno, ali ima nasproti enega upnika ali dva, že zaradi nadaljnjih stroškov, ki bi nastajali dvema upnikoma.

14. Neutemeljeno pritožbo je višje sodišče, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, po pojasnjenem zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V. Kranjc, Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, str. 1074. 2 Dr. Renato Vrenčur, E-paket Obligacije z e-komentarjem OZ (portal Tax-Fin-Lex), komentar 1033. člena. 3 V. Kranjc, navedeno delo, str. 1046. 4 B. Savšek, Subrogacijska ali regresna narava povračilnih zahtevkov, Pravnik št. 3-4/2018, str. 216. 5 V. Kranjc, navedeno delo, str. 1074. 6 M. Juhart, navedeno delo, str. 307.