Jedro

Obvestilo Centra za socialno delo o uskladitvi preživnine z rastjo življenjskih stroškov in osebnih dohodkov in vsakokratnem znesku preživnine (čl. 132/4 ZZZZDR) ni upravna odločba niti drug upravni akt. Zato ga sodišče v izvršbi zaradi izterjave preživnine upošteva kot del izvršilnega naslova (čl. 132/4 ZZZDR) ne glede na to, ali je izkazana vročitev obvestila preživninskemu zavezancu.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 10.12.1993, opr. št. I I .....

ter sklep o izvršbi v točki B, to je glede zahtevanih zakonitih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnice, razveljavilo, v preostalem delu pa je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi. Hkrati je sodišče odločilo, da dolžnik nosi svoje stroške ugovornega postopka.

Proti temu sklepu se je pritožil dolžnik in sicer kolikor ugovoru ni bilo ugodeno, ter uveljavlja pritožbena razloga nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe določil Zakona o izvršilnem postopku. Predlaga, naj sodišče druge stopnje navedeni sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je dolžnik prejel izvršljivi sodni odločbi, na podlagi katerih je upnica predlagala izvršbo. Ni pa dolžnik prejel obvestil Centra za socialno delo L., ki jih navaja izvršilni predlog, zato opravičeno smatra, da še niso izvršljivi. Ta okoliščina pa predstavlja razlog za ugovor po 3. točki 50. čl. ZIP. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi dolžnik navedena obvestila CSD L. prejel. Obvestilo Centra za socialno delo sicer res predstavlja izvršilni naslov po 4. odst. 132. čl. ZZZZDR, ne more pa biti dvoma, da mora biti takšno sporočilo vročeno stranki, to je dolžniku, da se lahko o njem izjavi oz. vloži ustrezno pravno sredstvo. Šele z vročitvijo, ko naj bi bil dolžnik seznanjen s poročilom, lahko postane izvršljivo. V tej smeri pa je ostalo dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovljeno. Prav tako v smeri, koliko je bilo upniku že izplačano na račun preživnine.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče je dolžno dovoliti izvršbo, ko stranka to zahteva na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe, ki je izvršilni naslov. Pri tem se sodišče ne spušča v vprašanje obstoja terjatve, ki je ugotovljeno s tem izvršilnim naslovom. Če dolžnik ugovarja, da kljub obstoju izvršilnega naslova izvršba ni dopustna, ker zaradi okoliščin, ki so nastopile po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost izvršilnega naslova, terjatev ne obstoji več, oz. je ovirana, je treba ponovno odločiti o sami terjatvi. O tem pa izvršilno sodišče ne more odločiti, če so sporna dejstva, ker spada to v pristojnost odločanja pravdnega sodišča. Ob takem stanju pa sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati dolžnikovih pavšalnih trditev v pritožbi o plačevanju zahtevane preživnine.

Dolžnik se tudi ne more uspešno sklicevati na okoliščino, da ni prejel obvestil Centra za socialno delo L. ki jih navaja predlog za izvršbo. Obvestilo Centra za socialno delo o uskladitvi preživnine z rastjo življenjskih stroškov in osebnih dohodkov in vsakokratnem znesku preživnine (čl. 132/4 ZZZDR) ni upravna odločba niti drug upravni akt. Zato ga sodišče v izvršbi zaradi izterjave preživnine upošteva kot del izvršilnega naslova ne glede na to, ali je izkazana vročitev obvestila preživninskemu zavezancu.

Ker dolžnik v pritožbi ne zatrjuje kakega razloga, ki bi preprečeval izvršbo v smislu določb 50. čl. Zakona o izvršilnem postopku, je sodišče druge stopnje pritožbo v skladu z določilom čl. 380 ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker dolžnik ni uspel s pritožbo, upnik pa na pritožbo ni odgovoril. Določbe zakona o pravdnem postopku in zakona o izvršilnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).