Jedro

V obravnavani zadevi gre za spor, ki se nanaša na obveznosti, ki izvirajo iz Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (SPDO), in sicer iz poglavja III.6. z naslovom „Neupravičeni odjem“.

Sporna je ugotovitev toženke, da je tožnica neupravičeno odjemala električno energijo na predmetnem merilnem mestu. Tožnica namreč ves čas postopka zatrjuje, da niti ona sama niti njen mož A.A., sicer upokojeni dolgoletni delavec - monter Elektra ..., d.d., nikoli nista neupravičeno posegala v električno omarico.

Že s tem, ko je bil na tožničinem merilnem mestu ugotovljen neupravičen odjem električne energije, je izpolnjen abstraktni dejanski stan, ki izhaja iz navedenih določb SPDO.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnice z dne 28. 8. 2017 v zadevi plačila neupravičenega odjema električne energije na merilnem mestu št. 3-256015 na naslovu ... (1. točka izreka) ter odločila, da je tožnica iz tega naslova v roku 30 dni od dneva dokončnosti te odločbe dolžna plačati račun pooblaščenega izvajalca, družbe Elektro ..., d.d., št. 74967 z dne 1. 8. 2017 (2. točka izreka); zavrnila zahtevo tožnice za povrnitev stroškov postopka (3. točka izreka) ter sklenila, da bo o stroških, ki jih je priglasila priča A.A., odločeno s posebnim sklepom (4. točka izreka). V obrazložitvi opisuje potek postopka in zaključuje, da je nasprotna stranka izkazala, da so vsi posegi, ki so jih na obravnavanem merilnem mestu opravili delavci Elektro ..., d.d., ustrezno evidentirani. Iz tabele zamenjav glavnih oziroma obračunskih varovalk od 2. 11. 2008 do 11. 9. 2017 izhaja podatek o izvedeni kontroli in menjavi varovalke na obravnavanem merilnem mestu le enkrat, to je 21. 6. 2017. Iz dokumenta s podatki na merilnem mestu pa izhaja, da je bila merilno-krmilna naprava zamenjana 15. 4. 2011. Za odločitev je bistvena ugotovitev, da je tožnica glede na ugotovljene nepravilnosti v merilni omarici neupravičeno odjemala električno energijo, zaradi česar jo je dolžna plačati. Za izračun stroškov porabljene električne energije in omrežnine je nasprotna stranka pravilno uporabila 57. in 58. člen Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (SPDO). Pojasnjuje, da plačilo iz naslova neupravičenega odjema ne pomeni plačila škode v smislu Obligacijskega zakonika (OZ), kot to zmotno meni tožnica.

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da niti sama niti A.A. nista nikakor posegala v merilno omarico na njihovem naslovu niti tega nista nikomur naročila. Tako ji s tem v zvezi ni mogoče očitati nobenega protipravnega ravnanja oziroma kakršnegakoli neupravičenega odjema električne energije in je kakorkoli bremeniti. Dostop do omarice je mogoč tudi brez njene navzočnosti. Poudarja, da ne ve, kako je prišlo do tega, da naj bi bila dva vodnika speljana mimo merilne naprave. Kadar je prišlo do okvare varovalke, so o tem vedno obvestili družbo Elektro ..., d.d., katere delavec je prišel zamenjati varovalko, pri čemer tudi pri tem njen mož nikoli ni bil prisoten. Če je bila kadarkoli vstavljena napačna varovalka, so lahko za to odgovorni pristojni na Elektro in ne tožnica. Ne more se strinjati z navedbo v izpodbijani odločbi, da v obravnavanem postopku ni relevantno, kdo je posegel v merilno omarico. Izpodbijane odločbe po prepričanju tožnice tudi ni mogoče preizkusiti, in sicer v delu, v katerem je navedeno, da je družba B., d.o.o., svoje navedbe izkazala s predloženimi listinami. Toženka namreč ne pojasni, kaj konkretno je s katero listino dokazano. Poudarja, da je v postopku predložila podpisane izjave prič C.C., D.D. in E.E. ter sodišču predlaga njihovo zaslišanje. Če je toženka podvomila v vsebino izjav, bi priče morala zaslišati. Meni, da se od nje terja nekakšna odškodnina in da bi bilo treba, ob izpolnjenih vseh ostalih predpostavkah odškodninske odgovornosti, ki po njenem prepričanju niso podane, izkazati tudi dejansko škodo. Ugovarja tudi višini zaračunanega zneska z utemeljitvijo, da gre za nenaseljen vikend. Sodišču predlaga, da po izvedbi dokazov (poleg zaslišanja prič predlaga tudi svoje zaslišanje) tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi oziroma spremeni tako, da njeni zahtevi z dne 28. 8. 2017 v zvezi s plačilom računa Elektra ..., d.d. št. 74967 z dne 1. 8. 2017 ugodi in odloči, da tožnica tega računa v znesku 3.682,09 EUR ni dolžna plačati ter da ji je toženka dolžna v roku 15 dni povrniti stroške upravnega postopka v višini 883,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zahteva tudi povrnitev stroškov sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem ponavlja razloge izpodbijane odločbe in odgovarja na tožbene navedbe. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Stranka z interesom, družba B.., d.o.o., na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet tega upravnega spora je zahteva tožnice z dne 28. 8. 2017, da toženka odloči o njenem sporu z distribucijskim operaterjem, družbo B., d.o.o., glede plačila računa št. 74967 z dne 1. 8. 2017, izstavljenega s strani pooblaščenega izvajalca, to je družbe Elektro ..., d.d. iz naslova neupravičenega odjema električne energije na merilnem mestu št. 3-256015, na tožničinem naslovu ..., vloženi na podlagi 413. člena Energetskega zakona (EZ-1). V navedeni določbi EZ-1 ureja reševanje sporov, ki se med drugim nanašajo na obveznosti, ki izvirajo iz akta za izvrševanje javnih pooblastil. V obravnavani zadevi gre za spor, ki se nanaša na obveznosti, ki izvirajo iz Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (SPDO), in sicer iz poglavja III.6. z naslovom „Neupravičeni odjem“.

7. Po drugi alineji prvega odstavka 413. člena EZ-1 je agencija (toženka) pristojna za odločanje v sporih iz razmerij med uporabniki sistema elektrike iz 42. točke 36. člena tega zakona (to je med končnimi odjemalci), dobavitelji elektrike na eni strani in operaterji oziroma operaterjem trga z elektriko na drugi strani v zvezi z obračunanim zneskom za uporabo sistema (druga alineja prvega odstavka te določbe).

8. Med strankami ni spora o tem, da je tožnica odjemalka oziroma uporabnica električne energije na merilnem mestu št. 3-256015 na naslovu .... Sporna pa je ugotovitev toženke, da je tožnica neupravičeno odjemala električno energijo na predmetnem merilnem mestu. Tožnica namreč ves čas postopka zatrjuje, da niti ona sama niti njen mož A.A., sicer upokojeni dolgoletni delavec - monter Elektra ..., d.d., nikoli nista neupravičeno posegala v električno omarico.

9. Po prvi alineji prvega odstavka 57. člena SPDO se kot neupravičen odjem šteje, če je uporabnik priključen na omrežje brez ustrezne pogodbe o dostopu in pogodbe o dobavi, niso pa izpolnjeni pogoji za zasilno ali nujno oskrbo. Kot neupravičen odjem se po drugi alineji prvega odstavka 57. člena SPDO med drugim šteje tudi, če uporabnik odjema električno energijo mimo dogovorjenih merilnih naprav. Da v obravnavanem primeru pogoji za zasilno ali nujno oskrbo po SPDO (48. člen do 56. člen SPDO) niso izpolnjeni, med strankami ni sporno.

10. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je bilo pri kontroli tega merilnega mesta 21. 6. 2017, ki sta jo opravila pooblaščena delavca Elektra ..., d.d., ugotovljeno, da je bil del električne inštalacije objekta na tem naslovu priključen mimo merilnih naprav neposredno na dovodni fazni vodnik L-1 in L-3 med glavnimi varovalkami in merilno napravo, pri čemer se vsa porabljena električna energija ni merila in ni bila zaračunana. Takšnim ugotovitvam toženke tožnica ne ugovarja. Ugotovljena je bila tudi nepooblaščena oziroma samovoljna sprememba (povečanje) glavne varovalke iz 1 x 20 A na 1 x 25 A na faznem vodniku L-3, kar prav tako ni sporno, saj tožnica tudi tem ugotovitvam v postopku ni nasprotovala. To pomeni, da je neupravičen odjem električne energije na tožničinem merilnem mestu nesporen.

11. Kdo je posegel v tožničino merilno omarico, za odločitev v zadevi glede na prej citirane določbe 57. člena SPDO ni relevantno, kot to pravilno pojasnjuje že toženka v izpodbijani odločbi. Že s tem, ko je bil na tožničinem merilnem mestu ugotovljen neupravičen odjem električne energije, je namreč izpolnjen abstraktni dejanski stan, ki izhaja iz navedenih določb SPDO. Tožničine navedbe, da ona sama niti njen mož v električno omarico nikoli nista posegala, tako za odločitev niso pravno pomembne, zato jih sodišče ni presojalo po vsebini in tudi ni opravilo njenega zaslišanja ter zaslišanja predlaganih prič (gradbincev C.C., D.D. in E.E.), ki jih je tožnica predlagala v dokaz teh trditev.

12. Toženka je, ob upoštevanju določbe drugega in četrtega odstavka 57. člena SPDO1 ter 2. a) in d) točke prvega odstavka ter drugim odstavkom 58. člena SPDO2, v izpodbijani odločbi pojasnila tudi način izračuna višine neupravičenega odjema električne energije na tem merilnem mestu, ki ga je tožnica po računu št. 74967 z dne 1. 8. 2017 dolžna plačati3. Sicer pa tožnica računu po višini niti ne ugovarja, navaja le, da gre za nenaseljen vikend ter izpostavlja, da „se od nje terja neka odškodnina“, zato meni, da bi ji morala biti odškodninska odgovornost dokazana v skladu z določbami OZ. Takšen ugovor sodišče zavrača in pojasnjuje, da plačilo iz naslova neupravičenega odjema električne energije, ki je predmet tega postopka, urejajo SPDO v zvezi z EZ-1. To pomeni, da gre v tem primeru za poseben institut reševanja sporov, urejen v 413. členu EZ-1, ki se vodi v (posebnem) upravnem postopku pred toženko v skladu z določbami 415. do 419. člena EZ-1 in ne za plačilo odškodnine po OZ, kot zmotno meni tožnica.

13. V zvezi s tožničinim ugovorom, da se SPDO ne bi smeli uporabiti, je treba pojasniti, da ti predstavljajo splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, ki ga je izdal B., d.o.o. kot sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije na podlagi četrtega odstavka 70. člena takrat veljavnega Energetskega zakona4 (EZ) in Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije ter po pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije, ki ga je izdala s sklepom št. 36001-8/2007/4 z dne 27. 12. 2007 po predhodni pridobitvi mnenja Javne agencije Republike Slovenije za energijo z dne 13. 11. 2007. SPDO so bili sicer z uveljavitvijo EZ-1 razveljavljeni (četrta alineja prvega odstavka 518. člena EZ-1), vendar se po drugem odstavku te določbe uporabljajo do uveljavitve splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona. Glede na to, da novi splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije še niso uveljavljeni, je toženka ravnala pravilno, ko je v skladu s citirano določbo 518. člena EZ-1 v obravnavanem postopku uporabila relevantne določbe SPDO.

14. Po povedanem je sodišče tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15. V zadevi je odločilo na seji, brez glavne obravnave na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Dejansko stanje je med strankami sicer sporno, vendar dejstva, ki jih navaja tožnica, in sicer da ona sama niti njen mož v električno omarico nikoli nista posegala, in dokazi, ki jih s tem v zvezi predlaga (svoje zaslišanje in zaslišanje prič - gradbincev C.C., D.D. in E.E.), glede na upoštevno materialnopravno podlago 57. člena SPDO kot že rečeno niso pravno pomembni za odločitev.

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Drugi odstavek 57. člena SPDO določa, da SODO v primerih iz prvega odstavka te določbe, ko so količine izmerjene, uporabniku zaračuna neupravičeno porabljeno električno energijo in uporabo omrežja, in sicer v količinah kot so jih izmerile merilne naprave in po ceni, ki je enaka ceni električne energije višje dnevne tarifne postavke za zasilno oskrbo na dan izstavitve računa povečani za 30 %. Skladno s četrtim odstavkom te določbe mora uporabnik plačati neupravičeni odjem električne energije in uporabo omrežja za obdobje dvanajst mesecev nazaj od dneva ugotovitve neupravičenega odjema, če ni mogoče ugotoviti, kdaj se je začel neupravičeni odjem. 2 Po prvem odstavku 58. člena SPDO v primeru, če v konkretnih primerih iz prejšnjega člena ni mogoče zanesljivo ugotoviti drugih podatkov, se ocenitev količine električne energije in obračunske moči neupravičenega odjema izvede na naslednji način: 2. a) za uporabnike na nizki napetosti, in sicer če merilne naprave niso registrirale vse odvzete električne energije, se količina električne energije določi tako, da se obračunsko moč, ki jo določa zmnožek vsote nazivnih jakosti naprav za omejevanje toka in napetosti 230 V, množi z mesečnimi obratovalnimi urami, in sicer: - v mesecih od 1. oktobra do 31. marca 200 ur na mesec, - v mesecih od 1. aprila do 30. septembra 130 ur na mesec; 2. d) za uporabnike na nizki napetosti, in sicer če je bilo posegano na napravo za omejevanje toka ali na registracijo moči, se moč določi tako da se upoštevajo nazivni toki, ki ustrezajo vrsti in prerezu vodnikov, pri katerih je bil ta odjem izveden.Drugi odstavek 58. člena SPDO pa določa, da se pri določitvi količin neupravičenega odjema električne energije in moči od vrednosti, določenih po tem členu, odštejejo izmerjene vrednosti. 3 Glej: zadnji odstavek na 8. strani obrazložitve izpodbijane odločbe. 4 Po četrtem odstavku 70. člena EZ splošne pogoje za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega in distribucijskega omrežja in zemeljskega plina iz prenosnega omrežja sprejme po javnem pooblastilu sistemski operater po pridobitvi soglasja vlade; vlada izda soglasje po predhodni pridobitvi mnenja Agencije za energijo.