Jedro

Ker je tožnik že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v tuji državi in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenem zahtevku in razveljavilo odločbi tožene stranke, opr. št. P-4091733 z dne 8.9.2000 in 4091733 z dne 5.6.2000, in toženi stranki naložilo, da odloči o odmeri in izplačevanju starostne pokojnine. Ugotovilo je, da je bila tožniku z odločbo srbskega nosilca zavarovanja dne 9.12.1998 priznana pravica do starostne pokojnine v Republiki Srbiji, pogoje v Sloveniji pa je izpolnil v letu 2000. Pri odločanju se je sodišče oprlo na določbi 250. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 in nadalj.) in 177. člena istega zakona. Ta v prvem odstavku določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, v drugem odstavku pa, da se prejšnji odstavek uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin tudi v drugih državah, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij. V zvezi s pravico do izbire je sodišče zaključilo, da tožnik te pravice ni mogel izkoristiti, saj je lahko opravil izbiro šele po tem, ko je izpolnil pogoje za priznanje obeh pokojnin. Pred tem izbira še ni bila mogoča. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je določbo drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 potrebno uporabiti tako, da je zavarovanec z uveljavitvijo pravice do pokojnine v drugi državi že opravil izbiro med pokojninami. Pokojninska doba, dopolnjena v Sloveniji, je bila že upoštevana tudi pri odmeri starostne pokojnine v Srbiji. Sklicevalo se je na stališče Vrhovnega sodišča v sodbi, opr. št. VIII Ips 213/2004 in VIII Ips 248/2005. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik. V reviziji uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje nepravilno uporabilo 177. člen ZPIZ-1. Sodišče ni upoštevalo, da se je tožnik pokojnini v Srbiji odpovedal. Namen določbe 177. člena ZPIZ-1 je preprečiti pridobivanje dveh ali več pokojnin na podlagi istih pokojninskih obdobij v različnih državah. To pa ne izključuje možnosti izbire najugodnejše pokojnine.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Ker tožnik revizijskega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni uveljavljal, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem delu ni preizkušalo.

Ob izostanku ustreznega meddržavnega sporazuma je sodišče druge stopnje pri odločanju v sporu pravilno izhajalo iz določbe 177. člena ZPIZ-1. Ta ureja izbirno pravico zavarovanca do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki velja tudi za pridobitev pokojnin v drugih državah, če gre za pravico na podlagi istih pokojninskih obdobij. Te določbe pa ni mogoče razlagati tako, kot meni tožnik, ki je že uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji. Ta mu je pravico priznal z odločbo z dne 9.12.1998 in pri tem upošteval pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji.

Prvi in drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 določata pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Po določbi 8. člena zakona je to tista oseba, ki je v skladu z zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavarovanci, ki so obvezno zavarovani, in tisti, ki se prostovoljno vključujejo v obvezno zavarovanje, so v zakonu natančneje opredeljeni v členih 13 do 34 (drugi del zakona). Med zavarovance (razen izjem) ni mogoče šteti uživalcev pravic, saj so ti že pridobili in uživajo pravice iz zavarovanja. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je namreč prenehanje obveznega zavarovanja, razen izjem, ki so posebej določene (2. odstavek 156. člena ZPIZ-1; glej tudi opredelitev uživalca pokojnine iz 8. člena ZPIZ-1). Tožnika ni mogoče šteti med zavarovance, saj je že pridobil pravico do pokojnine (na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je v glavnem izpolnil pri toženi stranki). Zato po določbi 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne spada v krog oseb, ki bi bile upravičene do izbire in ki bi s tem imele možnost uveljavljanja pravice do starostne pokojnine v R Sloveniji.

Navedena določba ZPIZ-1, ki pomeni v splošni ureditvi pokojninskega zavarovanja pri nas novost, lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi. Enako odločitev je revizijsko sodišče sprejelo tudi v sodbah, opr. št. VIII Ips 213/2004 z dne 1.2.2005, VIII Ips 248/2005 z dne 28.3.2006 in VIII Ips 75/2006 z dne 9.1.2007. Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.